Relativni zmagovalec z relativno najmanj vsebine

19

Včeraj se je “jeziček na tehtnici”, Državljanska lista Gregorja Viranta, nagnila stran od vstopa v koalicijo s predlaganim mandatarjem Zoranom Jankovićem. Nič nenavadnega, normalna odločitev v proporcionalnem volilnem sistemu, kjer se predvolilnih koalicij ni sklepalo.

Normalno za večino državljanov, ki razumejo demokracijo, razen morda za krog okoli Janeza Stanovnika, ki je (bo) to ocenil z zelo močnimi izrazi, kot je recimo izdaja naroda. Kot da je narod samo tista polovica državljanov Slovenije za katero navija on.

V proporcionalnem volilnem sistemu (ponavadi) ni zmagovalca, so samo relativni zmagovalci, ki morajo biti sposobni – podčrtujem sposobni – med pogajanji relativno zmago pretvoriti v absolutno zmago (ne relativnega zmagovalca pač pa) koalicije. Ali je to tako težko razumeti?

Relativni zmagovalec – relativno najmanj vsebine

Virantova lista se je pogajala na obeh straneh, kar je za “jeziček na tehtnici” tudi prav. Zanimivi so mi pa razlogi zaradi katerih Virantovi niso šli v koalicijo. Včeraj jih je predsednik liste obelodanil v Odmevih. Uradno zaradi precejšnih programskih razhajanj in ker v koaliciji z Jankovićem ne bi mogli v zadostni meri realizirati programa, a Janez Šušteršič, eden glavnih pogajalcev Virantove liste, pravi, da so Jankovićevi v koalicijsko pogodbo prinesli najmanjši vsebinski “input”, na ravni treh strani ali kot pravi Virant, da ‘gospod Janković ni imel svojega koncepta koalicijske pogodbe’.

Torej, relativni zmagovalec volitev prinese relativno najmanj vsebine v koalicijsko pogodbo in še ta vsebina je brez koncepta. Logično? Meni ne. Torej, idej kam peljati državo nimamo, tudi nimamo pojma kako voziti in s čim, bi bili pa radi šoferji in večina “potnikov” v parlamentu nas mora riniti in nas servisirati tako kot mi rečemo, če ne, ste izdali slovenski narod.

Hitra menjava “dlake”

Virantovi so tudi dobili občutek, da je Janković v drugi fazi – po debaklu v parlamentu – bil pripravljen v “papir” (ki se mu zdi – po besedah Gregorja Viranta – čisto nepomemben) zapisati vse,  da ne bi odšli s pogajanj. Zoran Janković je takorekoč čez noč naredil neverjeten “razvoj” in se iz pogajalca v smislu “nič ni mogoče” spremenil v “vse je mogoče, samo ostanite pri meni”. Za Virantove neverodostojno.

Pa smo pri osnovah, o katerih sem pisal pred volitvami: pri usposobljenosti in značaju. Virantovi so pač – če se izrazim po šolsko – negativno ocenili sposobnost mandatarja za vladanje. Ocenili so, da so mandatarjeve možnosti udejanjanja izrečenega slabe in še, da mu ne gre verjeti. Ko se odrasel človek čez noč tako drastično spremeni, ko se slog pogajanj in pripravljenost popuščati praktično obrne za 180 stopinj, mu pač ne gre verjeti. Še posebej ne, ker se pohvali s tem, da je papir čisto nepomemben in če vemo, da “volk dlako menja, narave nikoli”. Vsak odrasel človek je pač en tak “volk”, tudi mandatar.

Timski igralec brez tima

Zoran Janković je pred volitvami veliko govoril o najboljšem moštvu in o njegovi naravnanosti na timsko delo. Morda je bil Zoran Janković res timski igralec v korporaciji, kjer ima človek (še posebej če ga politika nastavi na vodilno mesto) veliko pozicijsko moč. Morda je bil dober timski igralec v mestni upravi, ko je imel v mestnem svetu absolutno večino, ki je brez neprijetnih vprašanj podprla vsako rešitev, ki jo je njegov tim predlagal. To so relativno lahke situacije.

Sedaj, ko se je mandatar – timski igralec znašel pred osnovno nalogo tvorbe tima, a v okolju, kjer nima absolutne večine, je odpovedal. Ali ni značilnost timskega igralca,  v tem primeru raje recimo vodje tima, ravno sposobnost, da v timu ustvari možnosti za sinergijo, da preseže golo matematiko, kjer velja 1 + 1 = 2, v timu pa več kot 3, v dobrem lahko tudi 10 in v odličnem 100. Prav to – sinergijo – v Sloveniji resnično potrebujemo. A je Virantovi niso prepoznali, ker je med pogajanji z Jankovićem preprosto niso čutili. In po moje je sinergijo tudi nemogoče začutiti ob “bučanju viharjev” iz Dražgoš.

Foto: Aleš Čerin

19 KOMENTARJI

  1. Kar mi v tem “zosu”, v katerem se “poca” Slovenija daje upanje je to, da so se “stari mački” znašli na čistini in izgubili kompas. Naš drugorazredni predsednik se je zopet zaplezal s ameriškim veleposlanikom, gromovnik v Dražgošah je pa osvestil mlade(Virant), da je dovolj te “komande” starčkov in da oni gredo po svoje
    SREČNA POT !!!!!!!!!!!!!!
    Dobro misleči gremo za vami.

    • Naš predsednik ima danes zvečer odlično priložnost, da se pokaže kot predsednik vseh Slovencev.

      Kolikor sem uspel pogledati po tedenskih napovednikih, včeraj zvečer za danes napovedani intervju na 1. programu nacionalke ni bil predviden, kar kaže na to, da je bil naročen. Najverjetneje kot posledica dogodkov zadnjih dni in za jutri predvidenega glasovanja o mandatarju.

      Predsednik ima na voljo eno uro. Bomo videli, kako jo bo izkoristil? Bodimo optimisti.

        • Uporabili ste besedno zvezo “Naš predsednik…”, torej govorite tudi v mojem imenu.

          Tuerk ni moj predsednik in se tudi ni nikoli potrudil, da bi to postal.

        • Jaz sem večinoma vedno optimist. Tudi danes, ko je EUR spet izgubil 1% proti USD.

          Še celo to, da nismo dobili novega predsednika vlade me ni omajalo v mojem optimizmu.

          Intervju je bil, kakršen je že bil. Prav lepo ga je povzel gospod Bartolj v svojem blogu. Je imel pa zame eno svetlo točko, ko je oba manjšinska poslanca podprl v njuni nameri, da se ne vpletata v barantanja za glasove. Za razliko od enega od politikantov uro kasneje v Odmevih.

  2. Kar se tice odlocitve, lahko recem samo, koncno, da imamo odlocitev!

    Sem pa globoko razocaran nad tem kako Virant in njegovi sprejemajo odlocitve in igrajo na politicnem prizoriscu. Ce je bil na zacetku nihov kredo odprtost, se je zdaj pokazalo vse prej kot to. A po enem mesecu, ko so lahko porinili v koalicijsko pogodbo vse kar so hoteli, zmehcali Jankovica, so pa pogruntali, da so tu nepremostljive razlike? Namesto, da bi ga drzali za vrat in izvedli kar so hoteli, se bodo zdaj udinjali drugemu. Dolgorocno so dosegli tocno to, proti cemur se naj bi borili. In tu ima Pavliha med vrsticami prav. Levi in desni blok bosta spet zablokirana. Se nobena koalicijska stranka (poleg SLS pri Drnovsku) ni imela toliko moci v koaliciji, kot bi je imeli pri DLGV. V vsej svoji tragicnosti je imel Stanovnik s hlapci ocitno prav, razen dveh egomanijakov na levi in desni nima nihce pogum postaviti smer v neko smer in se jo drzati.

    In moje opazanje se nanasa predvsem na karakter, ne na program. kot je opisal g.Cerin. Pri Jankovicu in Jansi vemo kaksna sta, z vsemi prednostmi in slabostmi. Za Erjavca je je tudi jasno.
    Nacin, da mesec vleces drzavo, da bi dosegel cimvec, ko dosezes, pa reces ne, ja pa po moje dober napovednik o tem kaj lahko pricakujemo. Zalosto. Upal sem, da bo vsaj Virant prinesel malo karakterja v politiki. Tako pa sta edina dva, ki sta obdrzala drzo od volitev do zdaj, Erjavec in Novakova. Karkoli sta rekla na zacetku drzi. Erjavec je takoj podprl enega, Novakova pa ne. Pri ostalih gre pa kar z vetrom. Pa naj bo Jansa, Jankovic ali pa Virant.

  3. Opozoril bi, da v kolikor presojamo dejanja nekoga,na osnovi lastnih želja, v bistvu ne pričakujemo da človek deluje po svojem prepričanju, ampak da vam ustreže v vaših željah.

    Saj je jasno, kako vzgojen je otrok, ki mu starš ustreže v vsaki kaprici?

    Sicer pa: good job – Virantova ekipa. Me je kar malce sram, da nisem ves čas 100% verjel, včasih sem verjel le 90% :-))

  4. ALEŠ, da še nimamo vlade oziroma je še ne bomo imeli, je edini krivec predsednik republike s svojimi prišepetovalci, ki je cincal in mencal spredlogom za mandatarja.

    Njegov kandidat pa se sploh ni znal pogajati, niti ni vedel, kaj je vsebina dela vlade in v kakih razmerah je Slovenija.

    Slovenija bo imela izredno srečo. če se bo izognila amaterskemu mafijašu Jankoviću.

    Naiven, kot si, boš imel še veliko težav sam s seboj in z vlado, kakršnakoli že bo.

  5. Ocitno moram spet pojasnit, ker ni bilo jasno. Moj komentar gre v to, da ni Jankovic edini, ki ima deficit karatkerja, ampak da so to tudi drugi. V konkretnem primeru je to Virant. Saj je po lastni razlagi sele po enem mesecu odkril nepremostljive razlike, kar je milo receno smesno. O predsedniku ni bilo govora v mojem komentarju.
    Sem pricakoval vec pragmatizma pri Virantu. S pozicije, ki jo je imel, bi lahko dosegel bistveno vec za drzavo, dokazal, da lahko preseze razlike levo/desno in prakticno vodil vlado. Tako se je pa postavil v hlapcevski polozaj.
    Res je sicer to, da je po svojem delovanju Virant (za razliko od svojih sodelavcev) bistveno bolj levicarski kot njegova stranka, tako da iz tega naslova celo razumem osebno stisko, vendar pa je vseeno proces (ne rezultat in odlocitev) precej nedrzavnotvoren.

  6. MEFISTO , kam se je zatekel naš skupni blogerski prijatelj CARLOS CONTRERAS , je dobil kakšno spoštovano funkcijo pri JANKOVIĆU ?

    Yebiweter in Petrovc , od vaju pričakujem novice , mi smo na obrobju !

    • CACTUS, CARLOS CONTRERAS si je očitno našel drugo sebi primerno družbo.

      PETROVCA in YEBIWETRA pa najdeš na naslovu Zgornja Vukojebina 1, zadnja pošta Spodnja Vukojebina.

  7. “Hegel remarks somewhere that all facts and personages of great importance in world history occur, as it were, twice. He forgot to add: the first time as tragedy, the second as farce.”
    Karl Marx,

    Da ostanemo v kontekstu slovesnke realnosti je kot naročena Marxova opaske Heglove misli, da se veliki zgodvinski dododki veno dogodijo dvakrat. Prvič kot tragedija, drugič kot farse. Sedaj smo pri drugi, to je farsi. Na srečeto ni tretje, samo še to drugo je potrebno prebroditi.

  8. Mefisto , HVALA ZA NASLOV OBEH Petrovca in Yebiwetra , točno vem kje je to ! TRI ure hoda , od zadnje avtobusne postaje !

Comments are closed.