Nemčija je morala po prvi svetovni vojni silam antante, predvsem Franciji, plačevati velikanske vojne odškodnine. Ker tega ni zmogla, so francoske čete v začetku marca 1921 zasedle pristanišča v nemških mestih in pričele odvažati velikanske količine premoga, železa in jekla. Leta 1922 so bili nemški dolgovi sicer reprogramirani, toda Nemčiji je neizogibno sledil bankrot.
Papirnati denar je postal brez vrednosti, cene pa so se spreminjale iz ure v uro. Primer: gost v kavarni je naročil kavo, ki je stala 5000 mark, ko jo je spil, je moral zanjo plačati že 8000 mark! Kar trideset tovarn papirja je zato delalo noč in dan in tiskalo nove bankovce. Če je leta 1914 v Nemčiji eno jajce stalo okoli ene marke, je bilo treba marca leta 1923 zanj plačati kar 80 milijonov mark! Tako so Nemci plačevali samo še z milijoni. Normalna prodaja za denar je popolnoma obstala, blago se ni več prodajalo, ampak samo še menjavalo. Bilo je tako hudo, da so ljudje nabavljali hrano za nakit, obleko in pohištvo, ko pa je teh stvari zmanjkalo, so umirali od lakote. Konec leta 1923 je nemška vlada spremenila finančno politiko. Nehala je tiskati bankovce, zamrznila je vrednost denarja, izvedla valutno reformo in drastično zmanjšala državni aparat. Slabo desetletje pozneje je prišel Hitler in začel urejati svet po svoje.
Foto: Wikipedia
