Reja goveda ni glavni proizvajalec toplogrednih plinov, je pokazala pandemija covid-19

0

Reja goveda za mleko je zanesljivo eden prvih civilizacijskih dosežkov človeka. Še danes je razvoj pripomočkov za mlečno govedorejo v vrhu tehnološkega razvoja: roboti za molžo, pametne ovratnice in ušesne znamke za spremljanje počutja krav, najnaprednejše statistične metode in najboljša elektronska oprema vključno z umetno inteligenco za izračunavanje najzahtevnejših statističnih modelov, uporaba najnovejših dognanj genetike in genomike za oceno genetske vrednosti goveda, fotogrametrija za izmero telesnih mer na daljavo in še bi lahko naštevali.

Pokojni antropolog prof. dr. Andrej O. Župančič (1916–2007) nam je na začetku tega tisočletja pravil o škodljivosti pretirane porabe mleka v prehrani odraslega človeka. Nismo ga razumeli, vendar je imel v mnogočem prav. Predvsem o okolju, ne samo o molekularni obliki acetilholin esteraze in posledično njeni vlogi v prekinjanju živčnega impulza na živčnih sinapsah.

Ali bodo krave čez tisoč let priredile sto tisoč kilogramov mleka na leto?

Rimski klub, v katerega so se pred petdesetimi leti združili nekateri vodilni svetovni gospodarstveniki in znanstveniki, so naročili raziskovalcem ameriške univerze MIT študijo o prihodnosti, ki naj bi napovedala kakovost življenja v prihodnjih desetletjih ob takratni gospodarski rasti. Donnela in Dennis Meadows sta s sodelavci sestavila računalniški program, ki je preračunal, kaj nas čaka. Te ugotovitve je  Rimski klub objavil leta 1972 v po obsegu skromni knjižici Meje rasti s podnaslovom Poročilo o težavnem položaju človeštva. Še zdaj ne vzamemo opozoril Rimskega kluba dovolj resno.

Analiza devetstotih virov pitne vode zvezne države Iowa v devetdesetih letih dvajsetega stoletja je dokazala, da je v vseh preiskanih vodnih virih veliko preveč nitritov in nitratov, ki med drugim zelo slabo vplivajo na zdravje novorojenčkov. Ne gre za dovolj resno opozorilo? Še vedno uporabljamo prevelike količine dušičnih gnojil v prireji mleka in mesa. Rešitev svetovne krize s povečanjem gospodarske rasti je popoln nesmisel. Povečanje mlečnosti krav za sto kilogramov mleka na leto, kar je včasih (tudi sedaj?) veljalo kot priznan standard rejskih organizacij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, je precejšen paradoks. Ali bodo krave čez tisoč let priredile sto tisoč kilogramov mleka na leto? In tisoč let je s stališča evolucije celo za vrsto, ki smo ji dali ime Homo sapiens, zelo kratko obdobje.

Evolucijsko stabilna strategija upošteva vse, kar omogoča preživetje vrste na dolgi rok

Odgovor, kaj je s stališča razvoja življenja (evolucije) prav in kaj narobe, je že dal Johan Maynard Smith. Ta genialni znanstvenik na področju razvojnega nauka je uvedel pojem evolucijsko stabilne strategije. Torej ne neomejena rast, ne eksponentno naraščanje človeštva, ne prekomerno izkoriščanje virov, ne preveč enega ali premalo drugega, ampak to, kar na dolgi, najdaljši rok pomeni preživetje vrste. Tudi človeka. In tu se splača upoštevati vse tri zakone termodinamike, saj se energija ne ravna po ekonomskih, temveč po fizikalnih zakonih. To je evolucija živalskih vrst do sedaj zelo upoštevala, s tem ko je dosledno in zelo skrbno upoštevala porabo energije za ohranjanje življenja. In to intuitivno počne tudi kraški kmet Niko Meden na svoji kmetiji, ki se zato lahko ponaša z uspešno prirejo mleka. Tudi z gospodarskega stališča, kljub novim izzivom za človeško civilizacijo.

Ob pandemiji covida-19 se je izkazalo, da reja goveda ni glavni proizvajalec toplogrednih plinov

Pandemija covida-19 nam je dala nov pogled na razvojna vprašanja prireje goveda. Vsi umetni sateliti, ki spremljajo kakovost ozračja in z njim povezane toplogredne pline, so zaznali neverjetno zmanjšanje onesnaženosti ozračja. Čudno, da se je to zgodilo ob praktično popolni ustavitvi prometa in močnem zmanjšanju industrijske proizvodnje. Ker je bilo pred to pandemijo v javnih medijih (predvsem slovenskih?) govedo označeno za enega glavnih povzročiteljev toplogrednih plinov in ker med pojavom covida-19 nismo prepolovili števila glav goveda, lahko ugotovimo, da reja goveda ni glavni razlog za pregrevanje planeta Zemlje. Tisti, ki razumemo pomen ekološkega pojma nosilnost okolja, smo to vedeli že prej. Tisti, ki z manipulacijami skrbijo za povečanje svojih dobičkov čez vsako mejo, pa bodo še naprej izrabljali idejo manipulacije človeških množic za izkoriščanje v svoje namene. Še naprej bodo manipulirali z idejami v svojo korist in idejo manipulacije uporabljali za bogatenje čez vse meje.

Reja goveda za mleko je bil eden prvih civilizacijskih dosežkov človeka, kje pa so meje rasti prireje mleka?

To, kar bom napisal v naslednjih vrstah, ni manipulacija. Vem, da nam bodo nekateri rejci mlečnega goveda ugovarjali, češ kako pa bomo preživeli s pet tisoč kilogrami mleka po kravi, kako bomo preživeli s to tvojo kraško sivko.

Resnica je, da so naši starši ali bolje stari starši preživeli z dva tisoč kilogrami mleka po kravi. In vprašanje je, kdo je, kdo je bil in kdo bo bolj srečen – mi ali naši predniki ali naši potomci? Nisem staroverski niti nisem častilec preteklosti, kar mi bo morda kdo očital, skrbi me preživetje naših otrok. Ja, reja krav za mleko je zanesljivo eden prvih civilizacijskih dosežkov človeka. Še danes je razvoj pripomočkov za mlečno govedorejo v vrhu tehnološkega razvoja: roboti za molžo, pametne ovratnice in ušesne znamke za spremljanje počutja krav, najnaprednejše statistične metode in najboljša elektronska oprema vključno z umetno inteligenco za izračunavanje najzahtevnejših statističnih modelov, uporaba najnovejših dognanj genetike in genomike za oceno genetske vrednosti goveda, fotogrametrija za izmero telesnih mer na daljavo in še bi lahko naštevali.

A vendar se moramo vprašati (moramo se vprašati!): kam gremo pri prireji mleka? Kje so meje rasti? Ali bomo zmogli te napore in investicije samo zato, da bodo ljudje dobili mleko še kakšen cent ceneje ali da bodo nekateri členi prehranjevalne verige pobrali še kakšen cent več? In pri tem ne mislim prehranjevalne verige v ekološkem pomenu, saj je pri prireji mleka veriga zelo kratka: trava, krava, človek; temveč kot gospodarski pojem, ki vključuje kmetijsko pridelavo, predelavo in trženje. Ali je poleg dobička kljub vsemu pomembno še kaj drugega, kaj, kar nas žene samo do meja stvarnosti?

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.