Toni Mrvič, pastor evangelijske cerkve v Kočevju: Reformacija se je začela z dvomi

42
657

Martin Luther, z njim Primož Trubar in še mnogi evropski umi so svoje poslanstvo začeli z dvomi. Upali so si podvomiti v velike resnice tedanjega časa. V svojem dvomu so si drznili postavljati vprašanja in te teme odpirati tudi pred drugimi ljudmi. Nekateri so našli svoje odgovore na zastavljena vprašanja in imeli dovolj poguma, da tudi le-te ponudijo v širši razmislek.

In glej ga zlomka! To pa tedanji politično-versko-ekonomsko-intelektualni srenji ni bilo všeč. Vzeti si pravico razmišljati s svojo glavo in to še naglas povedati oz. napisati, je višek vsakega kriminala. Zato je bilo potrebno nekatere reformatorje in pred-reformatorje pobiti, prepovedati njihove knjige, nekatere celo zažgati ter ustrahovati ljudi, da če bi slučajno tudi oni podvomili in če bi jih kašen argument drugačnega razmišljanja le prepričal, bodo tudi izobčeni in kaznovani. Tako smo vsaj Slovenci sklonili glave, se uklonili in ostali tiho.
Vsaka podobnost z današnjim časom je povsem naključna.

Danes živimo v demokraciji, svobodi in republiki, kjer lahko vsakdo povsem svobodno izrazi svoje mnenje. Vladajoči eliti, naj si bo v politiki, ekonomiji, šolstvu, zdravstvu, kulturi ali pa v tako imenovanih intelektualnih krogih lahko mirno zaupamo, da vedno delujejo v dobro vseh nas. Še posebej pa lahko zaupamo medijem in novinarjem, da nam predstavijo resnico in samo resnico. V glavnih medijih nikoli ne slišimo besede krivičen, nagnusen, zloben, ali kaj podobnega, ker je to stvar zasebne presoje in ne nevtralne resnice in se to ne bi spodobilo resnemu poročanju. Tudi nikoli se ne zgodi, da bi bil kdo javno linčan še preden sodišče izreče svoje zadnje besede. To je bila manira temnega veka in ne 21. stoletja.

V tako idealni družbi, se človeku ne spodobi, da dvomi in si postavlja vprašanja. Še manj pa da o njih poda svoje mnenje. Politično korektno razmišljanje je edina prava pot.
Spraševati se o pravilnosti, še manj pa podajati svoje mnenje na odločitve različnih državnih institucij in ustanov, nima nikakršnega smisla, saj brez dvomov delajo pravično.
Moški, ki je prišel iz oddaljene dežele, ki je tako nevarna, da je v njej pustil ženo in otroke, mamo ali sestro, je absolutno in brez dvomov potreben naše zaščite, pomoči in davkoplačevalskega denarja.

Karkoli gre narobe v slovensko-hrvaških odnosih, so za to krivi Hrvatje. Logično, a ne?
Spočeto med dvema človekoma – moškim in žensko – ni človek in nima pravice človeka.
Spol ni človeku dan od Boga ali narave, temveč je stvar odločitve posameznika.
Davkoplačevalci bomo s svojim denarjem vedno stali ob strani bankirjem in bankam, ker jih nujno potrebujemo za preživetje.

Morda se kdo drzne podvomiti v te ali še druge svete resnice našega časa. Še manj je tistih, ki si upajo razmišljati s svojo glavo in obelodaniti svoje odgovore in jih ponuditi v javni diskurz. Zagovornikom svetih resnic se ne spodobi biti izzvani z argumentirano razpravo, temveč se hitro poslužujejo zmerjanja nasprotnikov s fašisti, skrajneži, ksenofobi in še marsikaj. Za drznost samostojnega razmišljanja in uporabe svobode govora pa lahko človek pristane celo na sodišču.

Torej je vsaka podobnost s 16. stoletjem zgolj naključna. Ali pa tudi ne. 

Letos praznujemo 501. leto od začetka reformacije. Drugo leto bomo praznovali 502. in tako naprej. Spominjali se bomo očeta našega naroda Primoža Trubarja in tudi ostalih evropskih umov tistega časa. Oni so dvomili in odgovore na svoje vprašanja našli v Svetem pismu. V reformatorjih bomo iskali navdih in si upali dvomiti, si postavljati vprašanja, iskati odgovore in le-te predstavljali širši javnosti. Morda pa tokrat Slovenci le ne bomo sklonili svojih glav in ostali tiho.

Ob dnevu reformacije spodbujam, da dvomimo, razmišljajmo, raziskujmo in se ne bojimo drugačnih odgovorov. To je ključno za razvoj naroda. Srečno Slovenija!

Toni Mrvič, pastor evangelijske cerkve v Kočevju

Foto: Hendrik Schmidt/AFP/Getty Images

42 KOMENTARJI

  1. Če sem iskren moram priznati, da sem že malo naveličal te pravljice o pogumnih reformatorjih, ki so se upali upreti pokvarjeni Cerkvi. Zato bi nanizal samo nekaj dejstev:
    “To pa tedanji politično-versko-ekonomsko-intelektualni srenji ni bilo všeč” avtor teh vrstic verjetno pozablja, da so Lutra podprli nemški knezi, ki so se želeli rešiti “tujega” cesarja. Na ta račun so se lepo polastili vse cerkvene imovine v svojih deželah. Mimogrede: intelektualci a la Erazen so ga sprva podprli. Ko so ugotovili, da je v bistvu hlapec nemških interesov ga je dal na čevelj.
    “Zato je bilo potrebno nekatere reformatorje in pred-reformatorje pobiti, prepovedati njihove knjige, nekatere celo zažgati ter ustrahovati ljudi, da če bi slučajno tudi oni podvomili in če bi jih kašen argument drugačnega razmišljanja le prepričal, bodo tudi izobčeni in kaznovani.” Naj spoštovanega pastorja spomnim, da so reformatorji prav tako pobijali katoličane, kurili njihove knjige kar se pa tiče ustrahovanje: morda veste, da so se kmetje uprli nemškim (reformatorskim!) knezom zato je Luter spisal zapis »Zoper roparske in morilske kmete« v katerem lahko beremo: “kdorkoli je pri moči mora poskrbeti, da bodo uporniki uničeni, obešeni, prebodeni, tajno ali javno, kakor stekle psi” (prosti prevod). Katoličani so bili na Nizozemskem dolgo časa drugorazredni državljani, itd. itd. itd.
    “Oni so dvomili in odgovore na svoje vprašanja našli v Svetem pismu.” Ja, res je. Ko je denimo Filip iz Hesseja, velik ženskar, Lutra prosil, da bi mu dovolil se poročiti z dvema ženskama je Luter dovolil in rekel: saj tudi očaki v SP so imeli več žena.
    Skratka, kot sem rekel. Včasih se človek pač naveliča navadnega nakladanja.

  2. “Danes živimo v demokraciji, svobodi in republiki, kjer lahko vsakdo povsem svobodno izrazi svoje mnenje. Vladajoči eliti, naj si bo v politiki, ekonomiji, šolstvu, zdravstvu, kulturi ali pa v tako imenovanih intelektualnih krogih lahko mirno zaupamo, da vedno delujejo v dobro vseh nas.”

    Gospod pastor,
    želim vam mir in vse dobro vam in vašim vernikom ob tem prazniku. Predvsem pa vam želim obilo poguma, da boste lahko resnici pogledali v oči. Trdno sem prepričan, da se mojim željam pridružujejo tudi:
    – pater Tadej Strehovec,
    – Jože Možina,
    – ddr. Klemen Jaklič
    – in še mnogi drugi.

    • Žal bi se v resnici, glede demokracije, dalo veliko naredit tudi na desnici. Ne samo izboljšati ampak tudi ne poslabšati. Tako na primer, na portalu Častnik.si zadnjih par mesecev ob tistih parih komentarjih, ki sem jih objavil, opažam, da nimam več možnosti naročanja na obveščanje o odgovorih na svoje komentarje. Ta opcija mi je prav prišla saj sem si z njeno pomočjo imel možnost hitrega odziva na morebitna podtikanja pa tudi sicer je omogočala bolj interaktiven pogovor oziroma debato. Sedaj, ko je ni več, težje opazim odgovore in mi je zato lažje podtikat izjave. Da ne omenjam totalitarističnosti absolutne meritokracije, katero tako skrbno gojijo v samooklicano edini demokratični slovenski stranki SDS. Ali pa enostranskega tolmačenja zgodovine Častnikovih zgodovinarjev.

  3. V paradi dvomov, ki naj bi jih svoje dni širil protestantizem, se je tudi meni porajal dvom, da je Primož Trubar, kot zatrjuje častiti pater, oče slovenskega naroda. Slovenski narod v sociološkem smislu nacije se je oblikoval 400 let kasneje.

  4. Ja, dvom v tedanje verske dogme ni bil zaželen in dvom v današnje dogme kulturnega marksizma ni zaželen. Človeku dvom v njegove poglede in odločitve nikoli ni všeč, če ima moč in oblast pa še zlasti ne. In vendar je dvom tisti, ki vodi k resnici.

    Običajno vsi veliko govorijo o korektnosti, o argumentiranjih, o dialogu, toda ko nekdo postavi pod vprašaj njihovo stališče, mnogi pokažejo povsem drug obraz. To je obraz diktature, ki je resnica ne zanima. Temveč zgolj moč. Toda resnica vas bo osvobodila. Zato je dvom in njegovo javno izražanje nujnost. V preteklosti, sedaj in v prihodnosti.

    • Dvom v verske dogme ni prinesel ničesar. Vse verske dogme še vedno veljajo, vsi ki so dvomili pa si še naprej razbijajo glavo, kjer so se zmotili… Verske dogme so bile in se še danes popolnoma iste. Le razkol v svetu, ki je nastal, ker so bili nekateri zelo pametni, je ostal in se drobi naprej.

      • Te trditve so izraz vere, ne vedenja. Razkol s čim? S Kristusom in njegovo energijo ali s človeškimi dogmami?

        Ne pozabite, vsaka organizirana religija je v tem pokvarljivem svetu. Takšna je tudi vsaka, tudi cerkvena organizacija, in tudi vsak človek v njej in zunaj nje. V vsaki organizaciji obstaja tudi težnja po moči in položaju.

        Popoln je bil samo Jezus Kristus, njegovi učenci in še nekateri so se temu približali. Toda odločitve so praviloma v rokah administratorjev organizacije, nikoli v rokah tistih, ki nimajo vodstvenih položajev in jih to ne zanima, temveč so posvečeni zgolj poti k Bogu.

  5. Martin Luter se zdajle nahaja v peklu, ker je sam zavrnil obstoj vic. sicer bi bil v vicah. Posledice njegovega delovanja so bile strašne, mohamedanske: desetine milijonov mrtvih in popačen Nauk. Luteranstvo oz protestantizem pa je bil že kar takoj zlorabljen s strani liberalcev, zdajšnjih levičarjev. Protestantizem vodi v pohlepno gospodarsko rast, sledi levičarstvo, LGBT, ti pa privlečejo islamizacijo. Islam prinese socialne pijavke, posiljevalce in bombaše, ker islam nikoli ni prišel v Evropo drugače, kot nasilno. To se dogaja tudi danes: nasilno prestopanje meja.

    Lutrovstvo je seveda prineslo tudi nekaj dobrih stvari, a to je tako, kot smo govorili, da je socializem prinesel marsikaj dobrega, pa je pameten človek rekel: ali tega v Avstriji nimajo? In so imeli v Avstriji mnogo več normalnih in človeških stvari kot mi. Mar brez Trubarja ne bi bilo slovenskega jezika, Slovenije? Ne bi bilo bank, elektrike in medicine?

    Protestante rinejo naprej komunisti, da bi skupaj z islamom zlomili ključne točka katoliškega Božjega nauka, ki je najpopolnejši ostanek Jezusovega učenja, četudi vse bolj okrnjen prav zaradi protestantskih lobijev v naši Cerkvi. Del tega zla je tudi žal papež Frančišek, skupaj s evangeličanko Merkolovo poglavitni islamizator Evrope. Oba sta bič Božji za brezbožne Evropejce.

    Kdor Lutra hvali, bo z njim večerjal, in kdor svetnike slavi, bo z Gospodom.

    Ne pozabite, da luteranci pljuvajo po svetnikih in se smejijo svetosti matere Marije. Svetega patra Pija imajo za demona, ker je jasnovidno ocenil njihov nauk in njihovega voditelja kot padla. Zato lahko zaključimo, da sta Mohemed in Luter skupaj v peklenski celici.

    Bratom protestantom pa lep praznik želim in skorajšnjega streznjenja. Ko kakega pastorja vidim na cesti, bi ga kar objel, ker pozna nekaj stvari o Jezusu, a se bojim to storiti ker začutim tisto trdoto v njegovem srcu. Ta trdota je enaka imamovi in govori: katoliki ste od hudiča! Zato ga pustim, naj ga Gospod ozdravi.

  6. PS: protestantskih Cerkva in sekt je preko 40.000. K temu teži tudi del neiskrenih katolikov v samem jedru Cerkve. Stremijo k šizmam, razkolom. To je jedro protestiranja: delati razkole pod izgovorom neke lažne svobode. Lutrova cerkev je Lutrova, ni Kristusova. To je uradni, a tajni stav katoliške Cerkve.

    In to so dejstva, nič pa nimam osebno proti protestantskim vernikom, vse dokler ne začno govoriti neumnosti o svetnikih, Materi in nauku. Takrat pa vzdihnem: Ljubi Gospod, usmili se jih! Saj ne vedo, kaj si delajo. Mislim, da je to dokaj ekumenistično.

    • “Lutrova cerkev je Lutrova, ni Kristusova. To je uradni, a tajni stav katoliške Cerkve.”
      Tajni??? Potem pa tudi Katoliška ni Jezusova.

      Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. (Jn 15, 15)

  7. AlFe, ne zlorabljaj evangelija, kot to počne modernistična teologija. Komu je Jezus povedal od tebe citirane besede? Svojim apostolom. To so bili možje, ki so živeli z Gospodom, jedli z njim, ga poslušali in izpolnjevali njegova navodila, bili priče smrti in vstajenja in bili z njim pri vnebovhodu. Vsega tega kvazi teološki teoretiki in tisti, ki so Jezusa v trumah zapustili (kot luteranci Kristusovo Cerkev) NISO DOŽIVELI. Jn 6,66:

    Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim.

    Kakšni prijatelji pa so to?? Prijatelji?? Pa tisti, ki govorijo Gospod, Gospod, ozdravljajo in izganjajo duhove v njegovem imenu, a ga ne poznajo resnično? Kaj jim je dejal Jezus v včerajšnjem evangeliju:

    Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl in boste zunaj postajali in začeli na vrata trkati govoreč: ›Gospod, odpri nam,‹ in vam bo odgovoril: ›Ne poznam vas, od kod ste‹ – tedaj boste začeli govoriti: ›Vpričo tebe smo jedli in pili in po naših ulicah si učil.‹ Poreče vam: ›Ne vem, od kod ste; pojdite proč od mene vsi, kateri ste delali krivico.‹

    Luterani delajo krivico tako Jezusu (skrajni med njimi učijo, da je on le nekak prerok, od njih so se te laži naučili islamisti); da so Jezusovi svetniki demoni; da je papež demon … Taki že niso nobeni prijatelji.

    Kdor pozna katoliški nauk kakršen je v originalu, je navzven ekumenski z vsemi, “v srcu pa se za glavo drži” zaradi tistih, ki nauk zlorabljajo, potvarjajo in izkoriščajo za razdor. Kajti ve, da za njih v takem stanju ni zveličanja. O tem govori evangelij včeraj.

  8. Tole pišem predvsem ta Tonija Mrviča, kočevskega pastorja, avtorja teksta: še je čas, prijatelj, da dopolniš Božji nauk, ki ga je Luter vrgel ven v navalih besa nad Rimom. In nad Judi. Je bil Luter res svetniški? Ni bil bolj revolucionar kot naši rdeči revolucionarji? Je bilo njegovo obnašanje, kljub lesenosti kat. Cerkve, res pravo? Je ta nori gen razkola, ko je tudi velik del protestantskih Cerkve razklanih med seboj in imajo hude razlike v svoji teologiji, res od Svetega duha?

    Žal je bil Luter sprva iskren, potem pa ga je popadel demon, katerega ni rešen še danes. Je za protestante dovolj klicati v Jezusovem imenu, v srcu pa na islamski način pljuvati na katoliško Cerkev, ki edina ohranja nauk celoten? Je toliko zakramentov res odveč? Kot kaže duhovno stanje protestantizma v vseh svojih 40.000 variantah, nekaj prekleto ne štima. Zato mnogi iskreni in inteligentni protestanti prihajajo nazaj v katoliško Cerkev, če le niso previsoko na položajih svoje Cerkve in od tega jemljejo posvetne koristi.

    In nenazadnje: moram objaviti spisek recimo 20-h protestantskih pastorjev, ki so veliki milijonarji? Kako je mogoča takšna hinavščina, kakršne še v naši pogosto hinavski klergiji ni za najti??

    Pridi prijatelj, k ŽIVEMU KRISTUSU. Za to pa potrebuješ celoten nauk, živet skozi svetnike.

  9. Ni kaj, mamon je glavni cilj tudi protestantov. Avtor teksta je zelo zagnan poslovnež: Kristjan-v.poslu-pika -i, motivacija in inspiracija za denar:

    http://www.kristjanvposlu.si/users/toni-mrvi%C4%8D

    Prijatelj, “mani se toga posla”, pravijo kolegi pravoslavci. Protestanti črtijo katoliški pohlep, a to izvira le iz zavisti – še večjega imajo! To je bistvo tudi Lutra, zavist, besede o svobodi so le orodje in maska. Nihče, ki je duhoven, a je usmerjen na pridobivanje denarja (s.p.), nima vere v Jezusa Kristusa. Božji ljudje svetujejo brezplačno, živijo skromno, Bog pa jih živi, kot je obljubil Kristus.

    Iskren je tisti, ki ima moč zavreči svoje zablode.

  10. So apostoli pridigali, oznanjali, ozdravljali in izganjali hude duhove za denar? O čem govorijo protestanti, ko kličejo k originalnemu evangeliju, delajo pa kot demoni? Prekleli so odpustke, nauk in njega dobrine pa delijo za denar? Pastorji – milijonarji. Moram poiskati te linke? Pastorji, ki imajo po 100 milijonov evrov? Kaj ima tak hudič za pridigati o katoliški Cerkvi, če pa je še slabši?

    Vrni se domov. Vabljen.

    • V tem svetu se vse stvari spridijo. Žal tudi Cerkve. Tudi KC ni izjema. Ne bom našteval znanih obsojanja vrednih preteklih in sedanjih dogodkov in afer, ki to dokazujejo.

      Čim bolj se katerakoli Cerkev odmakne od jedra religije, od ezoteričnega bistva duhovne poti, ki so jo v krščanstvu vzpostavili Jezus Kristus, njegovi apostoli in evangelisti, bolj je Cerkev pozunanjena, egsoterična in manj ima stika z božjim. Prepiri o tem, katera Cerkev je prava in katera ni, zgolj potrjujejo odmaknjenost od bistva stvari v smeri sprijenosti. Kot sem že rekel, to kaže, da se je religija odmaknila od svojega bistva in je prešla v ideologijo.

      Prava je tista religija, ki naredi človeka bolj božjega. V krščanstvu tista, kjer iskalci odrešitve spontano živijo skladno s sporočili evangelijev. In Bog je ljubezen, zato tisti, ki živi v ljubezni, živi v Bogu in Bog živi v njem… Ta ljubezen je sestavni del modrosti Bogu všečnega človeka, ki nikoli ne išče konfliktov.

  11. Prav imaš tine. A religija pravzaprav ne more storiti tega, ker spada v isti rang z ekonomskim razvojem in iskanjem čutnega zadovoljstva ter varnosti. Religija je le OŠ, potem pa je treba iti naprej: učiti se, kako ljubiti Gospoda, ne pa svet. Ker kdor ljubi svet v njem ni Očetove ljubezni, pravi pismo. Ljubezen do sveta mora biti le odsev naše ljubezni z Bogom.

    Pa še nekaj, ko si omenil pozunanjenost: duhovnik, pastor, ko dajeta zaobljube, je to zunanji obred, zunanji ritual. V srcih pa ostajajo usedline želje po imenu, dobičku, spolnosti … kako se boriti proti tem usedlinam, ki se hitro dvignejo in umažejo vse sveto? preprosto: bori se in drži se tega, kar si navzven obljubljal. Kar si pred vsemi v cerkvi čivkal in sklanjal glavo. tega se drži. ne pa da odpiraš sp, iščeš ženo in denar za večji avto … Jazus je jasen (Mt 10):

    “Ne oskrbujte se ne z zlatom ne s srebrom ne z bakrom v pasovih, ne s popotno torbo ne z dvema suknjama ne s sandali ne s palico, kajti delavec je vreden svoje hrane.”

    Vem, kaj govorim, ker sem mu popolnoma zaupal. Gospod je velik, mi pa smo idioti.

    • Odreči se ženi je veliko bolj delikatna zadeva kot odreči se suknji, zlatu, srebru, bakru, ipd. In Jezus ni učil celibata temveč ga je več stoletij samostojno razvijala Rimokatoliška Cerkev. Pomembna razlika med sedanjimi časi in biblijskim časi je tudi, da je bila takrat povprečna življenjska doba petintrideset let – to je približno pol krajša od današnje. Sicer celibat deloma tudi rešuje težavo daljše življenske dobe ampak, v pričo novih in novih spolnih škandalov morda ne tako posrečena kot se je nekoč zdelo.

  12. Imam zelo velike težave z razumevanjem, kaj je mišljeno resno in kaj je zapisano za hec. Stavek: “Spol ni človeku dan od Boga ali narave, temveč je stvar odločitve posameznika”, je najbrž velik hec.
    Nekaj pa mi je jasno, kaj hoče avtor podati. Avtor gradi pogled na svet na dvomu. Zdi se mi nevarna igra, če si človek pri tem ne postavi mej. V ljubezen npr. se mi zdi neodgovorno dvomiti. Najbolj ustrezen temelj za pravovernost se mi zdi iskanje resnice.

  13. Spoštovani brat u Kristusu, Toni Mrvič! Vaš članek razumem popolnoma drugače, kot vsi tisti, ki tu pišejo.
    Spoštovani gospod pastor Toni, šele ko bodo moji škofje pisali podobno kot Vi in govorili podobno kot škof Peter Štumpf, si bom oddahnila.

  14. Reformacija se je začela v dvomu, živela v dvomu, je v dvomu in bo v dvomu do konca sveta. Torej je kajnova. Kajti dvom je dokaz nevere in zemeljskega aspekta, ki je mešanica HOTENJA in STRAHU pred zmoto. TO SEVEDA NIMA NOBENE VEZE S SVETIM DUHOM.

    Veronika pa je pač v stanju tistega dela katoliške Cerkve, ki protestantom vrača njihovo zavist, in jim je zavistna hitrega širjenja v “tretjem svetu” (Afrika, Azja, j. Amerika). Ta zavist je zgrabila tudi aktualnega papeža, zato je njegova forma pro-protestantska, skupaj z evangeličanko Merklovo. Širjenje lažne novice o lažni ljubezni do tujcev je povzročilo največjo islamizacijo Evrope v zgodovini, v ozadju pa je le pohlep po delovni in spolni sili. Včerja so poročali, da je zaradi tega Francija TIK PRED DRŽAVLJANSKO VOJNO. Ta vojna bo, vseevropska in mrtvih bo desetine milijonov ljudi. Zmaga pa bo na strani Poljakov, Madžarov, Ukrajincev in tudi Rusov. Ti bodo rešili Evropo čez nekaj desetletij.

    Veliko je “katolikov”, ki se navdušujejo nad preprostostjo in agresivnostjo lutrovcev, a s tem odmetavajo en kup Božjih sredstev (zakramentov itd), ki so potrebni v pomoč RAZLIČNIM dušam v različnih stanjih. Luter je celo Sveto pismo popravljal, nekatere stvari ven vrgel, sovražil katolike, papeža, Jude in Italijane, zato je precej bolna ta izjava, da bi katoličanka zelo želela, da bi bili tudi naši škofje tako duševno prizadeti.

    Naši škofje so povsem druga kategorija: vedo, kaj je prav, možaki na mestu so, a ker nimajo odločnosti Svetega Duha, izpadejo cincarji, posledično pa narod propada. Je pa razlika med preračunljivim cincarjem, nezmožnim mučeništva, ali pa odločnim pridigarjem v znatni zmoti. A kot sem že napisal: kogar boš hvalil, z njim boš večerjal na koncu dneva tvojega življenja! In Luter je v globokih vicah (peklu po luteransko).

      • Že, a napisala si, da naj bi še naši škofje pisali kot on, torej morajo pred tem živeti kot on. Imam smisel za humor, a v tvoji želji ni nič humorja, niti črnega ne. Je bolj mora. K sreči si še dolgo ne boš oddahnila 🙂

        No, oddahni si pri Gospodovih nogah, drugje si ne boš. Nihče od nas.

  15. Ne podtikajte mi Vaših trditev! Škofje nikoli ne bodo živeli kot g. Mrvič. A kljub temu bodo prej ali slej čislali humor, ki sodi v žlahtno staranje.
    Pa še to:
    “Hudič se dejansko najbolj veseli, ko v človeku uniči veselega duha, torej tudi humor” (sv. Frančišek Asiški).
    “Hudič se boji veselega človeka”( sv. Don Bosko)….

    • A te luna nosi? Napisala si:

      “Spoštovani gospod pastor Toni, šele ko bodo moji škofje pisali podobno kot Vi in govorili podobno kot škof Peter Štumpf, si bom oddahnila.”

      Če želijo škofje tako pisati, morajo tudi živeti tako. To pa ni več humor, ker luterizacija vse bolj razdira katoliško Cerkev ravno od znotraj, od ljudi, ki ne vidijo demona, skritega v ozadju. Na to je pač dolžnost opozarjati, to je Pavel. Lepo nedeljo želim.

Prijava

Za komentiranje se prijavite