Ob rob referendumu o Družinskem zakoniku

6

PREJELI SMO. Ob dejstvu, da so nasprotniki Družinskega zakonika (v nadaljevanju: zakonik) vložili v Državni zbor zahtevo za razpis referenduma o tem zakoniku, je potrebno o problematičnosti zakonika (v zdajšnjem besedilu) oziroma o posameznih členih v njem odkrito in jasno spregovoriti.

1.

V zakoniku je vrsta dobrih rešitev, žal pa sta – navkljub predlogu pobudnikov referenduma in nekaterih opozicijskih strank v prejšnjem sklicu parlamenta za njuno črtanje iz besedila zakonika – ostala v njem (vsaj) dva sporna člena, in sicer 2. člen v povezavi s 5. členom, ki redefinira pojem družine in drugi ter tretji odstavek 217. člena, ki istospolno usmerjenim omogočata posvojitev otrok(a), če je eden od istospolnih partnerjev biološki starš, ali pa je posvojitev v dobro otroka. Na prvi pogled se zdi, da navedena člena v ničemer ne ogrožata pravic drugih (denimo heteroseksualcev), pa vendar in v resnici temu ni tako. Gre namreč za člena, ki posegata v tradicionalno podobo družine oziroma za člena, ki korenito spreminjata dosedanja družinska razmerja.

…..

2.

V izogib zmotnemu sklepanju naj povem, da sicer nisem za diskriminiranje istospolnih parov na preostalih področjih (temeljna pravica vsakogar je, da živi v skladu s svojo vestjo, čustvi in hotenji), zdi se pa zmotno, da bi istospolni pari imeli v zvezi z otroki enake možnosti kot heteroseksualni pari. Temu ne kaže nasprotovati zaradi strahov in predsodkov, temveč zaradi prepričanja, da okolje, v katerem prevladuje vrednota tradicionalne družine (oče, mati, otrok), za tako korenito spremembo enostavno ni pripravljeno. Vprašanje tudi je, če sploh kdaj bo.

…..

3.

Zaradi trditev zagovornikov zakonika, ki nasprotnikom zakonika oporekajo pravni interes v tej zadevi (češ, da v zvezi s položajem istospolnih skupnosti nimajo podlage, ki bi opravičeval njihov pravni interes), je potrebno povedati, da je v ožjem pomenu besede in v neposrednem smislu pravni interes (pobudnikov referenduma) zagotovljen v 15., 44. in 53. členu ustave RS, v posrednem smislu pa v 22. členu ustave RS; njihov pravni interes v širšem pomenu besede pa je zaščita vrednot, na katerih sloni evropska in z njo tudi slovenska kultura, kot tudi ohranitev postulatov, ki izhajajo iz antropoloških spoznanj oziroma ugotovitev v preteklosti in sedanjosti. Med tovrstne postulate sodi tudi tradicionalna družina kot skupnost moškega (očeta), ženske (matere) in (njunih) otrok.

……

4.

Če odmislimo spornost 5. in 217. člena zakonika zaradi vsebine ali dikcij(e) teh členov, je omenjeni zakonik sporen tudi zaradi nedoslednosti oziroma mešanja pojmov »zakonske zveze, zunajzakonske skupnosti, partnerske skupnosti in zunajpartnerske skupnosti«. Mešanje navedenih pojmov ni sporno samo zato, ker avtorji zakonika umeščajo istospolne pare med partnerske skupnosti (kakor, da bi pri zakonskih zvezah in zunajzakonskih skupnosti ne šlo za partnerske skupnosti) in s tem zavajajo javnost, temveč tudi zato, ker (avtorji zakonika) z uporabo ali mešanjem teh pojmov skušajo prikriti njihov namen, in sicer, da bi tudi istospolno usmerjenim, tako lezbikam kot homoseksualnim moškim, omogočili možnost nadomestnega starševstva z biomedicinsko pomočjo (ko bi bilo slednje tudi zakonsko dovoljeno). Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da je starševstvo z biomedicinsko pomočjo že sedaj tesno povezano tudi z ekonomsko računico oziroma da se v ozadju tovrstne pomoči skrivajo ekonomski interesi določenih lobijev, ki želijo na ta način dodatno (za)služiti.

…..

5.

V predstavljanju stališč zagovornikov zakonika je med drugimi argumenti možno »najti« tudi vrsto argumentov, ki to sploh niso (ko določeni vztrajno slepomišijo z neresnimi komentarji oziroma trditvami). Eden takšnih je denimo mnenje ali celo trditev v slogu, češ da bi otroci v istospolnih skupnostih živeli bolje kot v heteroseksualnih družinah oziroma skupnostih (v nadaljevanju: heteroseksualna skupnost). Tu je potrebno jasno povedati, da nasprotniki zakonika nismo nikoli trdili in ne trdimo, da je v heteroseksualnih skupnostih vse idilično, trdimo pa, da ni dokazov, ki bi potrjevali domnevo, da bi imeli ali imajo otroci v istospolnih skupnostih boljše ali ustreznejše pogoje od tistih, ki jih imajo v heteroseksualnih skupnostih, navzlic dejstvu, da se za zidovi hetersoseksualnih skupnosti marsikaj negativnega dogaja. Tudi, če je temu tako, to namreč še ne pomeni, da se v istospolnih skupnostih ne dogaja (ali ne bi dogajalo) podobno. Dovolj je slediti tako imenovani črni kroniki v medijih za ugotovitev, da primeri alkoholizma, nasilja in drugi škodljivi pojavi niso navzoči le v hetereseksualnih skupnostih in enostarševskih družinah, ampak tudi v istospolnih skupnostih. Kdor meni, da teh pojavov v istospolnih skupnostih ni (ali ne bi bilo), je res naiven.

…..

6.

V kontekstu obravnave zakonika oziroma spornih členov v njem, je zanimiv tudi članek iz leta 2009, ki ga je objavil (v časopisu Finance) prof. dr. Matjaž Gams v času nastajanja zakonika in govori o problematiki posvajanja otrok v istospolnih skupnostih in istospolnem rejništvu. Naj ga v skrajšani in nekoliko dopolnjeni različici predstavim, kot sledi:

V razvitem zahodnem svetu je med pomembnimi znanstvenimi smermi kognitivna psihologija. Za razliko od ideje, da se človek rodi neobremenjen in se lahko nauči česarkoli in postane karkoli, kognitivna psihologija vidi človeško delovanje (vključno z ekonomijo) kot širok nabor prilagoditev sposobnosti z namenom evolucijskega uspeha. Preprosto povedano – spola se med seboj privlačita, ker imata funkcijo ustvarjanja potomcev in prenos genov v naslednje generacije. Tisti brez omenjenih lastnosti so že izumrli, ali pa še bodo. Knjiga Martina Dailyja in Margo Wilson (The Truth about Cinderella: A Darwinian View of Parental Love) navaja vrsto študij, v kateri dokazuje, da bistveno bolj skrbimo za otroke, če smo z njimi genetsko bližje. Iz policijskih kartotek je denimo razvidno, da je poškodba otrok s strani očimov ne za nekaj 10 odstotkov, ampak za nekaj 100 odstotkov bolj verjetna kot s strani očetov.

……

7.

Pri podajanju argumentov »proti« zakoniku (v zdajšnjem besedilu), bi seveda nekaj manjkalo, če ne bi nekaj misli namenil(i) tudi argumentom »za« zakonik. Kot je bilo že povedano, so določeni argumenti oziroma trditve povsem na mestu in z vidika demokracije tudi dobrodošli (kot je to denimo trditev zagovornikov zakonika, da je zdajšnje besedilo zakonika kompromisna rešitev, itd.), vendar pa je med njimi tudi veliko takšnih, ki sprožajo dvome o njihovi utemeljenosti in upravičenosti. Naj med njimi izberem najbolj tipične oziroma tiste, ki jih zagovorniki zakonika (tako strokovna kot siceršnja javnost) največkrat omenjajo.

Prvi takšen argument je denimo trditev, češ da zakonik nikomur nič ne jemlje.

Res je, da zakonik nikomur nič ne jemlje, dejstvo pa je, da z morebitno uveljavitvijo, zlasti 217. člena, zakonik prinaša v pravnem in zlasti simbolnem smislu nekaj, kar je v nasprotju s tradicionalno podobo družine in vrednotami, iz katerih tradicionalna družina izhaja. Že to – pa seveda ne samo to – je več kot zadostni razlog za nasprotovanje zakoniku v sedanjem besedilu.

….

Povzetek in sklep

Če odmislimo druge argumente, ki so bili navedeni v prispevkih oziroma komentarjih (zgoraj) in se osredinimo samo na najbolj pomembne argumente proti zakoniku, naj te argumente povzamem v ugotovitev, da je omenjeni zakonik, navkljub vrsti dobrih in ustreznih rešitev v njem, zaradi (določenih) členov, ki po eni strani redefinirajo pojem družine (glej 2. člen zakonika), po drugi strani pa izenačujejo položaj istospolnih zvez s heteroseksualnimi zvezami (glej 5. člen zakonika) in istospolno usmerjenim omogočajo posvojitev otrok(a), tako v primeru, če je eden od istospolnih partnerjev biološki starš (glej drugi odstavek 217. Člena zakonika), kot tudi v primeru, če bi posvojitev bila v otrokovo korist (glej tretji odstavek 217. člena zakonika), neprimeren za njegovo potrditev.

Neprimernost zakonika se ne kaže samo v tem, da navedeni členi (zlasti 5. člen in drugi odstavek 217. člena zakonika) preprosto ne sodijo v zakonik (ta naj bi namreč urejal le razmerja v heteroseksualnih družinah oziroma skupnostih v vseh različicah), ampak tudi v tem, da istospolnosti (in vse kar je z njo povezano) zaradi njene specifičnosti ne gre obravnavati skupaj s heteroseksualnostjo, saj gre pri istospolnosti (tako kot pri drugih posebnih spolnih nagnjenih) za posebno spolno nagnjenost, ki potrebuje ločeno zakonsko obravnavo oziroma ureditev od te, ki jo ponuja zakonik. Ni namreč nikakršnega utemeljenega razloga, da ne bi pravice (in obveznosti) istospolnih skupnosti ostale in se po potrebi dopolnile (vključno s pravico do dedovanja otrok v teh skupnostih po krušnem istospolnem staršu) v ali znotraj Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Uradni list RS, št. 65/2005, idr.). Skratka: na referendumu je potrebno zakonik nedvomno in odločno zavrniti.

Avtor: Robert Hlede

Vir: Celoten članek

Foto: radio Actual

6 KOMENTARJI

  1. V življenju, ki nam je podarjeno smo na poti, proti cilju, ki nam je še nepoznan. Vozimo se po različnih cestah, nekateri hitro po avtocestah, drugi stojimo v križišču pred rdečim semaforjem in čakamo na prosto smer, spet drugi smo zašli in zapeljali v enosmerno cesto in sedaj ne vemo kako nazaj. Vsi pa moramo spoštovati, ki urejajo ureditev prometa, ker prehitra vožnja predstavlja večje tveganje, vožnja skozi rdečo luč nevarnost trka s posledicami, vožnja v enosmerno cesto morda predstavlja najmanjši riziko,, pomeni pa da smo izgubili osnovno orientacijo. Morda nekako je tako tudi z družinskim zakonikom.

  2. Ljudje naj povedo kako smer življenja bomo sledili v naši deželi na južnisrani Alp. Jaz sem proti takemu sprejtemu zakoniku, saj se mi zdi človekova pravica otrok pomembnejša od človekovih pravic odraslih istospolnih oseb. Za slendje se naj uredijo zakonske stvari v ZRIPS-u. Na materinski dan bom pač obkrožil PROTI!!! Upam, da nas bo takih v večini!

  3. Za narodne koristi je škodljivo, da se skuša razvrednotiti tradicionalno družino.

    To vodi v totalno dekadenco in neodgovornost.

Comments are closed.