PREJELI SMO.
V petek, 24. maja so bile sprejete referendumske spremembe Ustave Republike Slovenije. V eno leto trajajoči javni razpravi je aktivno sodelovala tudi Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, vendar bila žal mnogo premalo upoštevana.
Če bi lahko sodelovali v formalnem postopku v Državnem zboru, kot je običajno za vse zakone, bi bile referendumske spremembe lahko veliko bolj sprejemljive. Kljub temu, da je politika naredila vse, da je izključila civilno družbo iz postopka, vendarle ni mogla spregledati čisto vseh njenih tehtnih argumentov. Sprejete spremembe so zato vendarle nekoliko sprejemljivejše, kot je bil prvotni predlog, ki je predvideval dejansko ukinitev referenduma.
Skromni dosežki civilne družbe glede na prvotni predlog so predvsem naslednji:
1. Namesto določila, da ne bi bil možen referendum o zakonih, ki imajo finančne posledice za državo, je bilo sprejeto, da ni možen referendum »o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna«. Seveda je tudi sprejeto določilo problematično, saj nihče v državi ne ve, kateri so ti zakoni. Vendarle pa je bil pomemben korak k interpretaciji tega določila narejen na seji, kjer se je zakon sprejemal. Na tej seji je Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, poudaril smisel tega določila, ki je v tem, da to ne more pomeniti čisto vseh zakonov, ki urejajo kakšne dajatve državi, ampak predvsem tiste, ki so za državni proračun najpomembnejše. To stališče bo pri svojem odločanju moral upoštevati tako Državni zbor kakor tudi Ustavno sodišče, ko se bosta odločala ali dopustiti ali prepovedati referendum.
2. Tudi glede določila, da referendum ne bo možen »o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost«, je bilo na seji, kjer so bile spremembe sprejete, dosežen pomemben korak naprej. Po tej seji je povsem jasno, da tega določila ni mogoče razumeti drugače kot tako, da ni možen referendum o zakonih, katerih edini namen bo odprava s strani Ustavnega sodišča ugotovljenih protiustavnosti. To stališče je povsem jasno zavzela tako Maše Kociper, kot predsednica Ustavne komisije in članica največje poslanske skupine, kot tudi Jože Tanko, vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke. Podobno je o tej temi govoril tudi vodja poslanske skupine Nove Slovenije Matej Tonin. To pomeni, da je bila ustavna dvotretjinska večina dosežena za tako interpretacijo tega določila, kar pomeni, da ne bo mogoče zavrniti referenduma o zakonu z npr. 100 členi od katerih jih bo nekaj ali pa samo eden odpravljal s strani ustavnega sodišča ugotovljeno protiustavnost.
3. Tretji pomemben, čeprav veliko premajhen, dosežek je bil dosežen glede kvoruma. Prvotni predlog zahtevane 35% udeležbe na referendumu, bi že sam brez vseh drugih določil pomenil dejansko ukinitev referenduma. Sprejeti 20% zavrnitveni kvorum je še vedno zelo visok, v svojem bistvu pa nedemokratičen in krivičen ter gotovo previsok za marsikatero temo, vendar pa dosegljiv za pomembne teme in seveda ob dobri organizaciji pobudnikov referenduma. V oči bode ob tem krivičnost politike. Sama sebi ni postavila nobenega kvoruma, kdaj so volitve veljavne in koliko glasov državljank in državljanov mora imeti državnozborska večina, da sprejme določen zakon, medtem ko so ljudstvo na referendumu zelo ostro omejili.
Te spremembe bo gotovo potrebno v prihodnosti popraviti. Do takrat pa je naloga civilne družbe, da v zelo oteženih razmerah vendarle po svojih močeh dela v skupno dobro ter omejuje samovoljo politike.
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok bo tudi v bodoče naredila vse, kar je v naši moči za družine in pravice otrok. Verjamem, da bomo tudi v veliko zahtevnejših pogojih lahko naredili marsikaj dobrega.
Aleš Primc
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok
Foto: Flickr
