Včeraj sta me starša pri kosilu zabodeno pogledala, ko sem jima omenil, da bo naslednji teden referendum. Dejansko nanj ne kaže skoraj nič. Očitno je še njegove akterje globoko sram, da bo do njega sploh prišlo. Glasovanje 12. decembra je namreč med bolj absurdnimi v demokratični Sloveniji, saj ne negativen ne pozitiven rezultat ne bo pomenil nič. Vsaj ne, kar zadeva referendumsko tematiko.
Vojna simbolov
Po drugi strani pa bo imel še en “praznik demokracije” izjemen pomen na simbolni ravni. Šlo bo pač izključno za simbole. Ne najmanj pomembno bo že simbolno sporočilo, da nam že ne more iti tako slabo, če lahko kar tako zapravimo tri milijone evrov zanj, namesto da bi počakali in ga – če že – vsaj združili s še kakšno grozečo manifestacijo ljudske volje. Potem ima referendum izključno simboličen pomen za svoje predlagatelje. Z njim bi radi zaustavili pravo točo simbolno bombastičnih, v resnici pa popolnoma nepomembnih potez vladajoče koalicije, kot so ustoličenje Masleše za predsednika vrhovnega sodišča in rožljanje s kulturnobojnim novim verskim zakonom. Ker v ta nabor izključno simboličnih dejanj sodi tudi zamenjava zakona o javni radioteleviziji, je po mnenju opozicije tukaj pravi trenutek, da reče “pejte bolj pučas”.
Seveda bo marsikak nasprotnik vladne večine navdušeno odšel na referendum in glasoval proti zakonu zaresovke Širčeve v dobri veri, da s tem glasuje za ohranitev sedanje ekipe in morda celo sedanje programske zasnove. A četudi pobudnikom njihov namen uspe, bodo vladajoči še naprej s pridom izkoriščali sedanji zakon in izvedli po svojem mnenju nujne kadrovske spremembe do konca.
Če pa e tako, zakaj se je kulturna ministrica sploh lotila mukotrpnega pisanja novega zakona? Nemara res zato, ker ji gre za depolitizacijo in dekomercializacijo RTV? Ali tako poznate Uliksa?, bi ob takšnem premisleku vzkliknil z Laokoontom. Nisem si delal utvar, da si nepolitično televizijo želi prejšnja vladna garnitura, še manj si jo ob aktualnem plazu izključno političnih potez delam ob sedanjih gospodarjih domovine. Poleg tega niti nisem povsem prepričan, da je depolitizirana javna televizija pod Alpami sploh možna. Ampak kljub povedanemu obstaja močan razlog, ki je novi televizijski zakon naredil za prioriteto razmajane vladne barke. Sedanjega je menda napisal Branko Grims, eden glavnih ljubljencev sedanjih oblastnikov. In to opravičuje vsak napor za njegovo predrugačenje.
Neenaka vložka
Če se je referendum doslej zdel politično nepomemben, se slika spremeni, če primerjamo vložka referendumskih nasprotnikov. Ministrica Širca in njeni bodo sicer neskončno žalostni, če bodo morali RTV še naprej “prečiščevati” po črki Grimsovih določil, a njihovo razočaranje v primeru poraza ne bi smelo bistveno presegati razočaranja otroka, ki so mu sosedovi mulci polomili igračko.
Povsem drugače je s predlagatelji referenduma. Zanj so se odločili, četudi jim pozitiven izid ne prinaša skoraj ničesar. Če ga glede na splošno stanje v državi ne dobijo, se bodo znašli v hudih škripcih, saj bodo doživeli klofuto, za katero si bodo krivi izključno sami, in še bolj podžgali naslednje zgolj ideološke poteze v bistvenih vprašanjih scela dezorientirane vlade. Zato opoziciji 12. decembra nedvomno gre za več kot koaliciji.
Prvi jurišnik je opravil svojo dolžnost
Zelo slabo znamenje, ki kljub bistveno drugačnemu kontekstu prebuja boleče spomine na junij, je za demokrate in njihove zaveznike akcija prvega jurišnika oblastne garniture. Predsednik republike je, ker se bliža konec leta, znova začutil neizmerno potrebo, da izpriča svojo nepresegljivo hvaležnost krogom, ki so ga iz popolne anonimnosti spravili neposredno na predsedniški stolček. Lani je ob tej priložnosti odlikoval Ertla, letos se je zavzel za sprejetje Majdinega zakona. Verjetno bi bolje storil, ko bi preprosto dejal, da bo glasoval zanj, ker so pobudniki referenduma napačni. Tako pa se je v svojem značilnem slogu še enkrat več temeljito zaplezal in pljunil na sam sveti inštitut referenduma, ta najvišji dosežek sodobne demokracije (ki ga v Sloveniji resda velikokrat po nemarnem uporabimo), in ga meni nič tebi nič obtožil, da duši zakonodajalčevo hvalevredno dejavnost. Zanima me le, kako se bo ta proslavljeni diplomat izvil, ko bo nemara na oblasti kdo drug in mu bo predlagatelj referenduma bolj všeč. Do leta 2017 se lahko pač zgodi še marsikaj …
Foto: Rtv Slo
