Referendum o igračkah

40
255

Včeraj sta me starša pri kosilu zabodeno pogledala, ko sem jima omenil, da bo naslednji teden referendum. Dejansko nanj ne kaže skoraj nič. Očitno je še njegove akterje globoko sram, da bo do njega sploh prišlo. Glasovanje 12. decembra je namreč med bolj absurdnimi v demokratični Sloveniji, saj ne negativen ne pozitiven rezultat ne bo pomenil nič. Vsaj ne, kar zadeva referendumsko tematiko.

Vojna simbolov

Po drugi strani pa bo imel še en “praznik demokracije” izjemen pomen na simbolni ravni. Šlo bo pač izključno za simbole. Ne najmanj pomembno bo že simbolno sporočilo, da nam že ne more iti tako slabo, če lahko kar tako zapravimo tri milijone evrov zanj, namesto da bi počakali in ga – če že – vsaj združili s še kakšno grozečo manifestacijo ljudske volje. Potem ima referendum izključno simboličen pomen za svoje predlagatelje. Z njim bi radi zaustavili pravo točo simbolno bombastičnih, v resnici pa popolnoma nepomembnih potez vladajoče koalicije, kot so ustoličenje Masleše za predsednika vrhovnega sodišča in rožljanje s kulturnobojnim novim verskim zakonom. Ker v ta nabor izključno simboličnih dejanj sodi tudi zamenjava zakona o javni radioteleviziji, je po mnenju opozicije tukaj pravi trenutek, da reče “pejte bolj pučas”.

Seveda bo marsikak nasprotnik vladne večine navdušeno odšel na referendum in glasoval proti zakonu zaresovke Širčeve v dobri veri, da s tem glasuje za ohranitev sedanje ekipe in morda celo sedanje programske zasnove. A četudi pobudnikom njihov namen uspe, bodo vladajoči še naprej s pridom izkoriščali sedanji zakon in izvedli po svojem mnenju nujne kadrovske spremembe do konca.

Če pa  e tako, zakaj se je kulturna ministrica sploh lotila mukotrpnega pisanja novega zakona? Nemara res zato, ker ji gre za depolitizacijo in dekomercializacijo RTV? Ali tako poznate Uliksa?, bi ob takšnem premisleku vzkliknil z Laokoontom. Nisem si delal utvar, da si nepolitično televizijo želi prejšnja vladna garnitura, še manj si jo ob aktualnem plazu izključno političnih potez delam ob sedanjih gospodarjih domovine. Poleg tega niti nisem povsem prepričan, da je depolitizirana javna televizija pod Alpami sploh možna. Ampak kljub povedanemu obstaja močan razlog, ki je novi televizijski zakon naredil za prioriteto razmajane vladne barke. Sedanjega je menda napisal Branko Grims, eden glavnih ljubljencev sedanjih oblastnikov. In to opravičuje vsak napor za njegovo predrugačenje.

Neenaka vložka

Če se je referendum doslej zdel politično nepomemben, se slika spremeni, če primerjamo vložka referendumskih nasprotnikov. Ministrica Širca in njeni bodo sicer neskončno žalostni, če bodo morali RTV še naprej “prečiščevati” po črki Grimsovih določil, a njihovo razočaranje v primeru poraza ne bi smelo bistveno presegati razočaranja otroka, ki so mu sosedovi mulci polomili igračko.

Povsem drugače je s predlagatelji referenduma. Zanj so se odločili, četudi jim pozitiven izid ne prinaša skoraj ničesar. Če ga glede na splošno stanje v državi ne dobijo, se bodo znašli v hudih škripcih, saj bodo doživeli klofuto, za katero si bodo krivi izključno sami, in še bolj podžgali naslednje zgolj ideološke poteze v bistvenih vprašanjih scela dezorientirane vlade. Zato opoziciji 12. decembra nedvomno gre za več kot koaliciji.

Prvi jurišnik je opravil svojo dolžnost

Zelo slabo znamenje, ki kljub bistveno drugačnemu kontekstu prebuja boleče spomine na junij, je za demokrate in njihove zaveznike akcija prvega jurišnika oblastne garniture. Predsednik republike je, ker se bliža konec leta, znova začutil neizmerno potrebo, da izpriča svojo nepresegljivo hvaležnost krogom, ki so ga iz popolne anonimnosti spravili neposredno na predsedniški stolček. Lani je ob tej priložnosti odlikoval Ertla, letos se je zavzel za sprejetje Majdinega zakona. Verjetno bi bolje storil, ko bi preprosto dejal, da bo glasoval zanj, ker so pobudniki referenduma napačni. Tako pa se je v svojem značilnem slogu še enkrat več temeljito zaplezal in pljunil na sam sveti inštitut referenduma, ta najvišji dosežek sodobne demokracije (ki ga v Sloveniji resda velikokrat po nemarnem uporabimo), in ga meni nič tebi nič obtožil, da duši zakonodajalčevo hvalevredno dejavnost. Zanima me le, kako se bo ta proslavljeni diplomat izvil, ko bo nemara na oblasti kdo drug in mu bo predlagatelj referenduma bolj všeč. Do leta 2017 se lahko pač zgodi še marsikaj …

Foto: Rtv Slo

40 KOMENTARJI

  1. Nič menda, kranjskemu Goebbelsu, ki je sprva lagal, da je pri pisanju sodelovala vrsta mednarodnih strokovnjakov, je kasneje ušlo, da je stvar v celoti njegovo maslo, “s pravopisnimi napakami vred”. Z izjemo Vašega udarca po gospodu predsedniku, tovariš Aleš, pa se z Vašim pesimizmom glede depolitizirane televizije povsem strinjam. Pravzaprav je še huje: verjetno tudi kvaliteten televizijski program pod Alpami ni mogoč. Prevzeto vse tisto, kar je nad Alpami, v ljubljenem Estrajhu, slabega, izpuščeno vse tisto, kar je dobrega … Prijatelj Granda je nekoč menil, da mora biti televizija takšna, da jo rada gleda njegova mama (on sam je pa sploh ne). Pravzaprav je tudi moja malenkost ne … ali pač malokdaj. Kaj hočemo, na voljo je obilo boljših programov (in boljših oblik zabave), pa vendar celo tole judeoboljševistično pomanjkanje duše oblijejo patriotski sentimenti in postane kar malo žalostno glede ravni medijev, ki so dostopni v jeziku (Stankove) matere. Ali pač tistem, ki so nam ga z (resda naivnim) trudom vcepljale dobrega spomina vredne učiteljice slovenskega jezika.

  2. Ah Contreras pa res čutite potrebo, da se ne pozabite “ograditi od” (po vaše) “udarca” tretje-razrednemu?

  3. Svetujem, da prezrete komentarje CC, bah-a in ostalih provokatorjev. Tukaj so le zato, da onemogočajo dobre debate. Kdor se z njimi krega le izgublja čas. Logično je, da se na vse kar komentirajo ne spoznajo ampak samo stresajo neumnosti, da bi koga spodbudili k prerekanju.
    Bolj kot jim boste dajali težo več jih bo, kdo sploh zagotavlja, da niso to razli plačani pisuni? Saj se podobni “dežurni provokatorji” pojavljajo na vseh medijih. Naj bo to RKC forum, časnik.si, RTVSlo.si,…

    Bodite pametni. Prezrite jih!

    Urednikom pa svetujem, da komentiranje uredijo podobno kot ima Youtube, da se komentar skrije, ko ga določeno število ljudi označi za nepotrebnega. Lahko bi pa tudi sami brisali njihove komentarje, ki se ne nanašajo na temo.

  4. Straža

    Naj te tolaži dejstvo, da mora vsak komentator živeti s svojimi stališči 24 ur na dan. Kdor bere, je okuprian z njimi par minut. V bistvu mi ni vse eno, če nekoga tako 24 ur na dan tlači mora. Privoščil , bi mu malo oddiha, malo mentalne sprostitve.

  5. Ne bom se spuščal v oceno smotrnosti referenduma, ker gre tu za subjetktivno oceno posameznika. Veliko bolj kot kritika upravičenosti je na mestu analiza vzroka, ki pripelje do refeneduma. Po moje vzrok za referendum vedno tiči v dejstvu, da so v postopku zakonodaje preslišani argumenti določene politične opcije in določenega dela strokovne javnosti. Referendum je logična posledica slabo vodenega postopka zakonodaje, ki vsiljuje rešitev iz pozicije moči.

    Depolitizacija RTV je neumnost. Naciolanla RTV je po definiciji politična za razliko od komercijalne TV. Komercilano TV vodijo ekonomski interesi in zato je njen program usmerjen tako, da zadovolji okus večine geldalcev in jo nič ne moti, če za njo velja, da televizija poneumlja. Nacionalna TV pa mora skrbeti za čim bolj objektivno obveščenost, program mora zajeti čim več potreb vseh gledalcev, gojiti mora vrednote, ki so državotvorne,… to pa je politika po definiciji.

    Argument, da ima politika preveč vpliva na delo TRV-ja odkriva dejstvo, da je na RTV moč vplivati. V tem, ko se trudimo, da politiki zakonsko zmanjšamo vpliv v RTV-ju, se postavlja vprašanje, kdo bo imel vpliv na RTV? Civilna družba? Dokler so politiki podvrženi volitvam vem, da imam vpliv na RTV, ko bo TRV prevzela civilna družba, bo njena politika TRV-ja postala diktarura.
    Sam bi pristal, na upravljanje RTV preko civilne družbe, če bi lahko politiko novega RTV-ja neposredno volil vsakih nekaj let, če to ni možno, potem bi se morali odpovedati obvezni naročnini.

  6. “gojiti mora vrednote, ki so državotvorne”

    jezus, ta možinova škandalozna teza se še kar valja?

    bog nam pomagaj ob “državotvorni televiziji”. Takih smo imeli na področju ex-yu pa v zadnjih 20 let res vrh glave. Kam je to pripeljalo, vemo.

    Novinar je zavezan resnici, pa če je ta državotvorni ali pa ni. Najbolj državotvoren je, ko se v imenu resnice požvižga na državotvornost.

  7. Še zdaleč ni res, da gre zgolj za nepomembno ideologijo. Gre za to, da je trenutni zakon transparenten in sta obe politični opciji sorazmerno zastopani.

    Tukaj si pa želi Zares v celoti podrediti RTV – tudi za tiste čase, ko ne bodo na oblasti. Ureditev pa je čisto netransparentna. Pa še prispevek bomo morali plačevati vsi, ki imamo električni priključek – ne glede na to, ali televizor sploh imamo.

  8. bah

    Če bi malo poznal nacionalne televizije velikih nacij , bi vedel, da je državotvornost ena od najpomebnejših vrednot, ki jo gojijo. Si mogoče kdaj videl francosko oddajo ” Iskanje skritega zaklada”? Iskanje zaklada je popolnoma irelevanten cilj, celotna oddaja, je namenjena predstavitvi zakladov Fnacije. Si kdaj spremljal Tour de France? Tako nacionalno obarvane in predstavljene športne prireditve ni na svetu.
    Državotvornost velik narodov je “sevrenica” ,ki ji sledi nacija. Ko je ta cilj jasen, so vse politične igrice mačji kašelj.

  9. Če je temu tako, potem je pač oddaja “Vodni krog” mnogo bolj “državotvorna” kot pa ves patriotski jamer in vse mahanje z zastavami.

  10. @tadej

    Če “državotvornost” ostane na ravni turističnega in športnega cirkusa… zaradi mene. Pač plehke stvari, sem mislil, da govoriš o čem resnejšem (beri: Možina in državotvoren informativni program)

    “Ko je ta cilj jasen, so vse politične igrice mačji kašelj.”

    Sicer bolj slabo spremljam športni cirkus, političnega v drugih državah pa kar. Nikjer nisem opazil, da bi bil tak mačji kašelj.

  11. bah

    Očitno je problem v definicijah. Če so zakladnice države nedžavotvorne (pleheke), potem najprej definiraj, kaj je resno državotvorno.

  12. Ne strinjam se z vašim omalovaževanjem referenduma. Tudi se mi ne zdi, da smo ga tako (pre)velikokrat uporabili. Ali vi vidite kakšen drug inštrument, s katerim bi lahko ljudstvo vsaj malo korigiralo slabo politiko in slabe zakone (kot sta to na primer Zakon o družini in Zakon o RTV)? Ko (če) ga ne bomo več imeli, se nam bo (bi) še tožilo po njem… Gotovo, da je mnogim politikom trn v peti… ampak upam, da jim ga ne bo uspelo odpraviti (ali bistveno omejiti)…

    Podcenjujete tudi pomen sedanjega referenduma o RTV: vladajoča koalicija bi rada vsaj še pred volitvami leta 2012 opravila kadrovsko čistko na RTV, kar se ji bo zelo obrestovalo za predvolilno kampanjo… pa tudi za prvo obdobje po volitvah, ko bo verjetno prevzela oblast desnica… Čistka pa bo veliko lažja (manj očitna) ob potencialnem novem zakonu, kot pa da bi se “matrali” s starim…

  13. Tadej, sam sicer ob izbranih priložnostih izobesim zastavo Republike, verjetno mi pa pomeni nekaj drugega kot tistim, ki z njo mahajo vsakič, ko poskušajo promovirati protiustavne ideje.

  14. Kar se tiče dokumentarnega programa, kamor spada tudi vodni krog, je edina dobra stvar na tej televiziji. Čistka kadra je pa zaradi nekvalitetnega programa vsekakor potrebna. Kultnih oddaj, kot so npr. Nedeljum u 2 na HTV, Wetten Dass ali Meet the press na NBCju ni (z izjemo 2 oddaj, ki pa še izvirata iz nedemokratičnih časov), nekateri žanri so v popolnosti izginili. Imamo pa ogromne tako imenovane narodno zabavne glasbe (kar samo po sebi problem, problem je seveda popolna odsotnost kot so npr. SF, vojni filmi, jazz glasba itd. – nacionalna TV mora skrbeti za vse)

    Sicer dvomim, da bo novi zakon pripomogel h kvaliteti programa, čeprav bo nedvomno koristno, če bo osebke kot so razni Grande in Možine, ki so odgovorni za tako slab program, spravil daleč od televizije.

  15. Oblast naj sprejema pametne odločitve, pa ne bodo potrebni referendumi.

    Kar e tiče Carlosa Contrrasa, pa je treba reči, da se oglaša predvsem tam, kjer se obravnavajo verska vprašanje, da lahko bruha žveplo in ogenj na vse, kar je katoliškega.

    Primitivno in neodmerjeno pač!

  16. Kaj prinaša novi zakon o RTV je možno videti na 1. programu. Gospa Gobec je povabila k razpravi 5 reš pečenih komunistov in Grando! V bodoče bo enako. Torej v Sloveniji že vlada KOMUNISTIČNI teror, z zakonom pa se bo samo še stopnjeval.

  17. Moje sožalje, tovariš APM. Res bo morda čas, da se povrnete v disidentsko ilegalo – tako kot v svinčenih časih, ko ste rušili totalitarni “komonizem” s švercanjem banan iz Celovca, kavbojk s Ponte Rossa ter s konspirativnimi vici o Milki Planinc. Saj veste, s tistimi o čokoladi, vijoličnih kravah in alpskem ambientu. O, kako se je omizje krohotalo! Kakšen predmet občudovanja ste bili! Kako so Vam pogum zavidali vaški obrtniki, kako so se bliskale oči natakarici s poblajhano trajno! Vidite, kaj svinčeni, zlati časi se nam povrnejo!

  18. Carlos Contreras, strinjava se lahko, da živimo v izkrivljeni družbi, ki takšna kot je, nima perspektive.
    Če hočemo storiti korak naprej, moramo ugotoviti, kdo nas je pripeljal v ta nezavidni položaj.
    Takšno analizo je zelo težko narediti, kajti glavni akterji, ki so nas iztirili, držijo trdno v rokah gospodarske, finančne, ideološke in še marsikatere vzvode, tako da odkrita diskusija ni možna. Če se pa že nekdo, neka skupina pojavi, pa ga propagandni stroj zatolče. Če vstraja še nekolko dalj, ga tolčejo tako dolgo, dokler ga ne uničijo.
    Kar poglejmo si vzglede: Peterle, Pučnik, Janša, Rupel in še cela vrsta. (Krambergerja so strahopetci celo ubili!!!)
    Ostajajo le tisti, ki se uklonijo in postanejo renegati, tako kot vi, spoštljivi revolucionar Carlos Contreras.
    V kolikor si lojalen, dobivaš nagrade po tekočem traku, odlikovanja in slavo, za katero marsikateri pisun prodaja dušo, kot vi spoštovani revolucionar.
    Kam nas takšna drža vodilnih intelektualcev vodi, vidimo ob propadu naše lepe domovine.
    Z ustoličitvijo oranžne TV bo ljudstvo še bolj poneumljeno, revolucionarji tipa CC pa bodo krivili dotolčeno RKC, opozicijo in pobite domobrance za katastrofalno stanje v državi.
    Za obujanje spomina, naj revolucionarju CC omenim nekoliko zaprašene krivce, notranjega in zunanjega sovražnika. Notranji je sedaj očitno poosebljen v že navedenih sovragih, zunanji pa je propadajoči kapitalizem, ki je kljub svojim napakam uspel v zadnjih petdesetih letih svet spremeniti tako, da kljub nenormalnemu prirastku človeštvo živi bistveno bolje, kot je pred 50. leti.

  19. Tovariš APM, z izjemo enega so bili vsi omenjeni ravno takšni “komonisti” kot vsi ostali (pa še za tistega enega se je nekaj bajalo, da je bil zraven). Sicer so pa omenjeni prav lepo poskrbeli za svoje zadnjice. Z izjemo pokojnega Jožeta, ki ga je grosupeljski Bonaparte na svoj neponovljiv način najprej dodobra izkoristil, mu iztrgal vajeti stranke iz rok in ga odrinil na stranski tir, da je potem razočaran in zagrenjen umrl. O Ruplu, človeku, ki se je gostil še pri čisto vsakem političnem koritu, nima smisla izgubljati besed.
    Z veliko žalostjo pa Vam moram prišepniti, da sam od svojega skromnega pisanja po spletnih forumih nimam prav nič (razen seveda lastnega, osebnega zadovoljstva). Morda poznate kakega rdečega sovraga, ki bi mu mogli namigniti, da se mi dodeli skromna nagrada? 😉
    O dobrobitih kapitalizmu v prostotržni inkarnaciji zadnjih desetletij pa predlagam, da povprašate prebivalce Latinske Amerike … in morda še državljane Združenih držav, ki v povprečju živijo mnogo slabše kot pa pred tridesetimi, štiridesetimi leti. In kjer se razkorak med revnimi in superbogatimi le še povečuje.
    Kako dotolčena je sveta Cerkev, ne vem. Moralno se je uspela kar lepo blamirati, finančno pa menda tudi ne gre najbolje. Igranje s tajkuni in igranje tajkunov se je slabo izšlo.

  20. Tudi mene silno veseli dopisovanje, pred vsem z ljudmi, kot ste vi Carlos Contreras.(CC)
    Vestni ste in odgovarjate ažurno. Še bolj vesel pa sem vaših odgovorov in komentarjev, ki ste se jih naučili v partijski šoli.
    Tisti, ki še dobro pomnimo metode partijskega delovanja vemo, da so bili vedno posebne pozornosti deležni skojevci, ali v poznejših letih maldinci.
    Ideologi so namreč dobro vedeli, koga najlažje okužijo z idejami
    Marksizma-Leninizma s povdarkom na nezmotljiva in dobra dela tovariša Tita.
    To so mladi ljudje, ki se še šolajo, so ambiciozni in jim vstop v vrste odraslih mnogo pomeni. Tako se je pridobival partijski kader, ki je na šnelkurzih pridobival potrebno zanaje za nadaljno kariero.
    Samo še kakšna brigada, pa se je maldostniku že svetila v rokah rdeča parijska knjižica, ki je na stežaj odprla vrata šolske zbornice in še kakšna druga vrata.
    Malo po malo je tak nadobudnež lezel v edino zveličavno partijo. Bil je nosilec Titove štafrte, bil je organizator partijskih druženj, vedno se je oglašal in komentiral prave stvari.
    Zelo redki so spoznali, da so parvzaprav postali trobila, kot npr. neki CC, ki to počne kljub letom, ki so mu zlezla na pleča in relativno lahkemu dostopu do demokratičnih informacij, ki govore o nepreklicnemu zlomu komunizma.
    Budna očesa partijskih aktivistov, so zaznala vsako brihtnejše bitje in ga omrežila z mamljivo ponudbo. Tako pridobljene malde moči so postale v glavnem oportunistične figure, ki so rdečo knjižico uporabljale za lažjo pot do kariere, ki je bila omogočena le ljudem s to čarobno knjižico.
    Tu in tam je kdo izkočil iz tega oportunističnega vlaka. Takšen odskok se je mnogokrta končal s trdim pristankom za rešetkami ene od mnogoštevilnji ustanov z zamreženimi okni.
    Kljub vsemu, je komunistični režim sam sebi delal več škode, kot odpadniki in se je začel rušiti sam vase.
    Pojavili so se klani in smeli ljudje, ki so zarisali novo pot Sloveniji in samostojnost tudi dosegli. Žal, res zelo žalostno je, da so morali zraven veleči še razne renegate, ki so se potuhnili le toliko, da je piš osamosvojitve minil, nato pa so odmrznili vse vzvode in ponovno zavladali.
    Tako je Slovenija ena redkih, če že ne edina država na svetu, kjer bo komunizem propadel dvakrat.
    Z navedenim se kamerad CC sicer ne strinjate, strinjava pa se lahko s tem, da so danes leta 2010 razmere skoraj identično enake , kot leta 1987, ali 8, ko nam je vadala Milka Palninc, tovarišica z istim predigrejem, kot ga ima tovariš Pahor.
    Da ne bo pomote, pod Milko je primanjkovalo vsega, pod Pahorjem pa zmanjkuje denarja, kar pa pomeni enako revščino. Kaj pomenijo polne trgovine, če ljudje nimajo denarja.
    Za danes je zabave konec!

  21. Najlepša hvala za Vaš dopis, a se bojim, da je nujno potrebnih nekaj korekcij.
    (1) “Malo po malo je tak nadobudnež lezel v edino zveličavno partijo. Bil je nosilec Titove štafrte, bil je organizator partijskih druženj, vedno se je oglašal in komentiral prave stvari.” Čudovito ste opisali svojega grosupeljskega idola, ki ima prav takšen pedigre kot tovarišica Milka, tovariš Rupel in tovariš Pahor.
    (2) Ne spomnim se, da bi kdajkoli obiskoval kakšno partijsko šolo, v kolikor seveda nimate v mislih običajnega javnega šolstva, v katerega klopeh so hlače trgali vsi državljani adekvatne starosti.
    (3) “Tako pridobljene mlade moči so postale v glavnem oportunistične figure, ki so rdečo knjižico uporabljale za lažjo pot do kariere, ki je bila omogočena le ljudem s to čarobno knjižico.” Spet ste opisali danes že rahlo ostarele “demokrate” iz stranke, ki se diči s tem imenom (po domače tudi SDS imenovane).
    (4) Neki CC pa Vam pripombo o letih, ki da so mu zlezla na pleča zelo zameri. Če niste ravno otrok (če pa ste, potem bi bilo pametneje gledati risanke kot pa komentirati na forumih), je neki CC (po Vaših dosedanjih besedah sodeč) mlajši od Vas. In če so tudi nanj letele omenjene pripombe o partijskih karieristih, Vas mora neki CC razočarati: kakšno leto dni, preden je dopolnil starost, pri kateri so omladino (brez lastnega pristanka) sprejemali v ZSMS, je omenjena organizacija s tem prenehala (za razliko od zakramenta svete birme). Res pa je bil neki CC (spet brez posebnega lastnega pristanka) Titov pionir in se je vdal “duhu komonizma”, ko je kot priden učenec na proslavi, posvečeni narodnemu heroju, po katerem je ime nosila tista osnovna šola, le-temu v čast prebral nekakšen govor, ki ga je napisal kdo ve kdo (in na koncu pozabil izreči “Slava mu”). Kaj pravite, morda bi si pa tudi on zaslužil naslov disidenta?

  22. Napočil je nov dan in čas je za novo zabavo.
    Že na vsezgodaj me je razveselil Carlos Contreras s svojim pismom in mu s še večjim veseljem odgovarjam.
    Zelo malo je bilo ljudi , ki so radostno živeli pod Titom in so si upali zavreči rdečo knjižico ter nasprotovati partiji. Zelo zelo malo. Med njimi sta bila izpričano Rupel in Janša. Zanesljivo pa sta v partijo vstopila na način, kot sem ga opisal in srčno delovala po notah, ki so jih pisali na CK. Tako se bistveno razlikujeta od nekega Milana Kučana, ki rdeče knjižice ni odvrgel, temveč jo je zamrznil, žal pa se je led kmalu stopil in z zamrznitvijo ni bilo nič. Ta mož še sedaj, očitno starejši, kot Carlos Contreras, deluje po načelih slavne partije.
    Eno glavnih načel je laž, laž in samo laž.
    Spoštovani Carlos Contreras, vaša leta sem ocenil po vaših izjavah. Vaše izjave so takšne, kot izjave odličnjakov neke Kumrovške šole, kjer so se kalili najboljši kadri partijske provinjence in celotne Juge. V klikor izpričujete resnico o vaši starosti, kar je malo verjetno, vam bi lahko tako spoštljivo znanje marksističnih mahinacij, dalo domače okolje. To pa po vaših izjavah zopet ni verjetno, saj kot sin prekaljenega partijca ne bi bili deležni obhajila.
    Nekaj v vaših izjavah ne štima. Če pa jih izrekate brez takšne in drugačne preteklosti iz lastnega prepričanja, pa so vam novodobni komunisti oprali skromne možgane.
    Štorija o titovem mladincu Janezu Janši izvira iz udbovskih vrst. Udbovci so jo izmislili in jo širijo in ponavljajo do neskončnosti, ne da bi se kritično zavedali, da gre za prvovrstno neumnost. Ne glede na to, kaj je Janez Janša počel kot mladinec, se je izpričano uprl Jugosoldateski, bil je prvi obrambni minister v slovenski valadi in prispeval odločilen delež k osamosvojitvi Slovenije. Stotine politikantov, ki so v usodnih dneh pobegnili iz Slovenije, se s takšnimi dejanji ne morejo ponašati.
    Očitno niste sposobni dojeti tega, zato na ravni papagaja ponavljate neumnost, ki jo je skovala nikoli prepovedana in ožigosana udba. V zadnjem času pa je celo odlikovana. Mar ni to prvovrstni šakandal?
    Ni najhujše, če ste ob proslavi čitali govor o slavnih delih narodnega heroja! Huje je, da ste v tako krtkem času popili toliko ideološkega nektarja, da vam še sedaj mrači um in da ne vidite, da je Slovenska socialdemokracija prvovrstna lumparija. Nikoli še slovenskemu delavcu ni šlo tako salbo, kot pod vladavino LEVEGA trojčka, ki se proglasša za social demokratsko usmerjeno politiko.
    Takšnih prevar in lumparij so zmožni samo komunisti, ali pa podmladek ceplejn na takšno osnovo.
    Poučno, kajne?

  23. Jejhata no, jejhata. Spet Vas moram popravljati.
    (1) Dragi nam Janša ni odvrgel rdeče knjižice, pač pa ga je partija nagnala, nakar je ponižno prosil za ponovno sprejetje. Dragi nam Rupel pa se je vselej znal postaviti na tisto stran kruha, ki je z maslom namazan.
    (2) Kakšne izkušnje imate sami s slavno kumrovško partijsko šolo, seveda ne vem. Vem pa, da je stranka SDS oziroma so vrste njenih pristašev polne doktorjev samoupravljanja (če navedem le dve imeni: Jože Zagožen in Janez Jerovšek). Nekoč sem v neki knjižnici med izločenim materialom našel bukvo, spisano v čast samoupravljanju, kjer je med avtorji mogoče najti zelo zanimiva imena. Tudi našega Dežmanovega Jožka.
    (3) Vedno bolj opažam, kako huda reč je politična paranoja. Tiste, ki so za njo zboleli, ne preganjajo le mali sivi iz Roswella in Murgelj, pač pa se jim prikazujejo celo podatki, o katerim se jim je očitno sanjalo, pa jih imajo sedaj za sveto resnico. Kdaj hudiča je pa Carlos zapisal, da je “sin prekaljenega partijca”? Baje so spoštovanega očka resda nekoč snubili, naj vstopi v ZKS, pa je povabilo hvaležno zavrnil. Sicer je pa v mladosti kvečjemu imel (resda banalne) težave z UDBO, tako kot še druga žlahta. Kot vidite, Vaše sanje, dragi tovariš APM, pač z realnostjo nimajo nobene zveze.
    (4) Če še vedno živite v strahu pred neobstoječo UDBO, ki da Vam bo vzela televizijo, poonegavila ženo ali otroke spremenila v homoseksualce, moje iskrene sožalje. Glede “prevar in lumparij” se pa motite: če bi skrbno brali pred- in medvojne katoliške publikacije (na primer Glasnik Srca Jezusovega), bi se mogli poučiti, da so takšnih “prevar in lumparij” zmožni zgolj in samo Judje. Ki so seveda med drugim porodili tudi “satanski komunizem”.

  24. Ponovno malo razvedrila!
    Ali sta Janša in Rupel vrnila rdeči knjižici, ali ne in na kak način, niti ni preveč pomembno. Važno je, da sta v nekem trenutku spoznala zalaganost komunizma in izstopila iz tega vlaka.
    Kučan je mislil, da bo lahko ljudi prevaral. Govoril je o nekakšni zamrznitvi, v bistvu pa ostaja trden komunist, stare šole. S tem, ko taji svojo komunistično držo pa kaže, kako pokvarjeni so komunistiin on sam. Če bi on in druščina bili poštebni, bi tako, kot drugod po Evropi ustanovili Komunistično partijo Slovenije. Za članstvo se jim ne bi bilo potrebno boriti, saj bi se skoraj tri četrtine Slovenske elite ponašalo z rdečo knjižico.
    Sicer pa rahla prispodoba: CC je kot otrok kakal v hlače! Vseeno pa mi niti približno ne pade na pamet, da bi ga imenoval posranec. Vem, da je prerasel obvezno otroško obdobje.
    Menim, da je Janša po določenem času uvidel v kakšno gnezdo je padel in se častno iz njega izvlekel.
    Danes se vsi hvalijo, da niso bili čalani partije, ne oni ne njihovi starši.Amnezija pač. V primeru CC gre žal, po njegovi izjavi za malajšo osebo, amnezija pa običajno zadene starejše.
    Režim, ki je omogočal ambicioznimkariero samo, če so bili imetniki rdečih knjižic, je uspeval, ker je za njim stala vrsta represivnih organov, ki so poskrbeli za to, da so ljudje pravilno mislili. Ko gre za preživetje, so ljudje pripravljeni marsikaj narediti in prestati, zato ne zamerim nikomur, ki se je ponašal z rdečo knjižico in živel dvojno živlejenje. Tudi prisila v to, kaže na pokvarjenost komunističnega režima. Mnogo hujše pa je pretvarjanje komunistov sedaj, ko jih za to, če bi bili komunisti, ne bi nihče preganjal. Še bolj podlo in umazano pa je to, da se izdajajo za DESUS, za krščanske socilaiste, za liberalce in še zamarsikaj.
    Največja svinjarija pa je, da se izdajajo za socialne demokrate, čeravno z evropsko socialdemokracijo nimajo nič skupnega.
    Spoštovani tovariš Carlos, odločno zavračate mojo špekulacijo, da ste se komunističnih idej nalezli doma, pri starših, ker pač trdite, da si razkošnega znanja niste pridobili v Kumrovcu, ali podobni inštituciji.
    Glede na to, da imate nekaj krščanske podlage, spadate v drugo kategorijo. Ste produkt UDBE? Na to kažejo določeni zanki. Zgodbe takšnih ljudi pa so zelo podobne. 1) prkršek, prestopek 2)ovadba, zagrožena kazen in težave 3) predlog rešitve s pristopom v UDBO. Rezultat takšne trgovine pa je današnje stanje. Verjetnost takšnega razvoja dogodkov je velika, saj je že pred mnogimi leti, menim, da ob zadnjih vzdihljajih Juge, takratni vrhovni komsomolec Jožef Školjč izjavil: Slovenija je skozi in skozi prestreljena z UDBO. To pomeni, da je ta organizacija imela obsežno čalanstvo, čeravno ni bila množična organizacija, ki bi sodila pod okrilje takratne SZLD, temveč je bilo obratno. SZDL je bila napolnjena z UDBO.
    O Kumrovcu bodi dovolj.
    In sedaj še o prevarah.
    Večkrat sem že izjavil, da je komunizem pokvarjen.
    Ne vem, kakšen bi bil, če bi ga uveljavil Marx. Z Leninom in jhegovimimpobesnelimi aziatskimi revolucionarji je dobil karakter zločinske religije podobno kot fašizem in nacizem. S tem, da slednja nista trdila, da se borita za delavski razred in ga nečloveško izrabljala.

  25. Pod Titom je bilo nekoliko bolje, vendar je delavno ljudstvo dajalo vse za svojega Tita , negovo, oziroma našo JLA in sveda za neuvrščene. To so bila silna bremena, ki pa jih je Kumrovški Joža dopolnjeval s krediti. Plačilo kreditov je dospelo po njegovi prerani smrti. Tako je užaloščeno ljudstvo postalo dvakratna sirota. Ostalo je brez svojega vodje in brez sredstev, tako da je pretila lakota. Ta se je sprevrgla v bartomorno vojno v kateri so si bratje izmenjevali krvave bitke. V takšni zmedi, se je rodila Slovenija, partija je setopila, komunisti pa so se prelevili zadaj v to, potrm spet ono in končno v socialdemokrate.
    S tem, človek bi rekel divjim tangom, tako bo tudi Carlosu Contereasu bližje, so postali svetovni unikum. Turbolence so jih tako zavrtele in zmešale, da so zamešali levo in desno. Namesto skrbi za delavce, so se posvetili bogatašem. Sedaj jih rešujejo pred pretečimi zapornimi kaznimi. Kučana nekoliko štedijo, zato pa predednik države ohranja visok tempo.To, kar je socialdemokratom po Evropi sveto, postaja v Sloveniji zvrženaj vredno. Skratka cirkus. Ob tem pa se krivice kar vrstijo in svinajrijam ni videti konca.
    In kdo je za vse kriv? Janša! Je to sprevrženost, dragi Carols Conteras?
    Pa še mnogo zabave!

  26. Napor razložiti CC-muhi je brezupen, saj se v udbovski maniri izvija kot jegulja in rahlo konfuzno zamenjuje temo, kadar pride na tanek led. Nervoza v takšnih trenutkih ga pripelje celo do tega, da se njihovo veličanstvo, napuhnjeno misleče, da je perfektno slovnično izobraženo, zmoti v pisanju. Kaj takega! Ali je to mogoče? Je! Je pa njegov sandinizem priložnost, da se kakšna resnica pojasni komu drugemu. Mati Cerkev je dobra in ima potrpljenje še posebej z ubogimi.
    Ena stvar je tolažljiva: stava, da bo hotel imeti zadnjo besedo, je stoodstotno dobljena.

  27. Dragi tovariš APM, tokrat ste se malce bolje odrezali. Celo slepa kura zrno najde. In tokrat celo dvakrat: glede naklonjenosti moje malenkosti tangu in glede manka socialdemokratske politike v podalpskih krajih. Žal pa me fantazije o komunistih, ki da so dandanes kapitalisti in vendarle še vedno komunisti, ne prepričajo preveč. Zveni preveč podobno tedenskemu ropotanju proteze Marije Vodišek ter obnovam ropotanja iz prejšnjega tedna v pismih bralcev istega tednika. Komunizem je bodisi režim bodisi politična ideologija. Ker je režim neslavno pobralo pred dvajsetimi leti, za komunista se pa nihče več ne razglaša oziroma ne zagovarja komunističnih idej, pač pa kvečjemu kuha nekam razvodenelo juhico iz neoliberalne kocke (saj veste, v bivši Jugoslaviji so temu rekli “Argo juha”), res ne vem, zakaj se Vam ti “komonisti” prikazujejo izza vsakega grma. Še enkrat, moje globoko sožalje, toda za psihološke motnje nisem strokovnjak.
    Res je, ko je bil majhen, je tudi CC kakal v hlače. Ko je umrl tovariš Tito, je pa že nekaj časa sedel na kahlici (in bil silno užaloščen, pa ne zaradi Titovega konca, ampak zaradi tega, ker na TV ni bilo njegovih najljubših risank. Risank, ki jih dandanes ne gleda več, ker se je naučil, da narisana reprezentacija realnosti le-tej ne ustreza. Tisto, česar se še morate naučiti.) Saj veste, tedaj, ko je Dimitrij Rupel v treh dneh prebral vsa obsežna in s pomočjo čete drugih rok napisana dela velikega maršala, da mu je lahko posvetil veličasten nekrolog, Sandi Čolnič, ki se je ne dolgo tega skupaj z grofom Tolstojem zgražal nad Titovo cesto, pa je pokojniku posvetil celo nekakšne verze (prosto interpretirano, a gotovo brez posebne vrednosti). Zdaj pa se polotimo osnov aritmetike (štejte na prste, če drugače ne gre): 1980, 1981 … 1990. No, takole. Se Vam zdi, da je bila UDBA, ki ji pripisujete naravnost magične sposobnosti, res tako trapasta, da bi rekrutirala ljudi v zgodnjih najstniških letih? Ki jim je po glavi hodilo vse kaj drugega kot pa politika? Ja? Potem Vam ni pomoči.
    Zahvaljujem se Vam za amatersko analizo tranzicije v demokracijo, pa bom raje ostal pri bukvah svojega bežnega znanca, evropskega poslanca Györgyja Schoepflina. Mogoče jih boste kdaj v roke vzeli tudi Vi.
    Pa še nekaj Vam moram zaupati: kaj počne Kučan in kakšna je ali bo njegova usoda, mi je prav malo mar. Navsezadnje bi ga pa vsak pravi leninist ocenil za kontrarevolucionarja. A če je res totalitarec, zakaj ga potem ceni in ga smatra za prijatelja poljski disident Adam Michnik? No ja … le komu naj verjamem, anonimnim komentatorjem ali stricu Adamu? Oh, kakšna dilema. No, niti ne … Skratka, Carlos je 4. maja 1980 sedel na kahlici in se jezil, ker na sporedu ni bilo risank. Kje ste bili pa Vi, spoštovani?
    Tovariš Klump, glede na to, da ste se pod prejšnjim prispevkom zadnji oglasili Vi, se bojim, da do gajbe pira niste upravičeni. Pa nič ne de: bo pa pivski trebušček malo splahnel. Pa nekateri mislijo, da ne premorem krščanske ljubezni! 😉

  28. CARLOS, je torej vesten pitomec iz partijske kumrovške farme in promotor

    zavrženih idej ! Tudi on je med tistimi “rodoljubi”, ki, da so jih še premalo !

    Ogledala nam ti ne morejo nastavljati ! pRESENETLJIVO VSE VEDO O “MRAČNEM” SREDNJEM

    VEKU, SVOJIH ZLOČINSKIH POČETIJ, DO KODER ŠE VEDNO SEŽEJO SPOMINI, O TEM PA NIČ NE

    VEDO !
    Vsebolj mi gredo simpatije k STALINU, on je dal ugonobiti (po kardeljansko,

    počistiti ) , največ svojih, komunistov, je že vedel zakaj !!!

  29. Sicer še vedno smatram, da je zakon v tej fazi nepotreben in da v ničemer ne more vplivati na kvaliteto programa,

    Vendar me je pa presenetljiva mobilizacija klerodesnice ob tem zakonu (za katero po lastnih izkušnjah vem, da nima dobrih namenov in jo vodijo hinavski koristoljubno oblastnoželjni interesi) in nekaterih njenih propagandistov kot sta Granda in Možina (ki ju kot financer smatram za osebno odgovorna za katastrofalno kvaliteto RTV programa) prepričala, da bom o podpori temu zakonu še premislil.

  30. Ali je izjava o starosti Carlosa Contrerasa poštena ali ne, prepuščam njemu samemu, kljub temu pa ocenjujem, da se hoče pomladiti. Naj mu bo, saj je vask raje maljši, kot starejši, mar ne.
    Iz obsežnega odgovora pa sem mu dolžan le pojasnilo, da povsod po evropskih državah obstojajo komunistične partije s takšnim, ali drugačnim imenom in so legalne. V njih so včalanjeni levičarji in se bistveno razlikujejo od socialdemokratov. Te stranke imajo minorno vlogo, praviloma ne prestopijo prag parlamenta, če pa dosežejo več kot 1% glasov, pa so že presrečni in rdeče zevzde zažarijo na njihovih licih. Socialdemokrati pa se resnično borijo za socialne pravice delavcev. Glavno orožje so jim sindikati. Ti postavljajo zahteve delodajalcem pred vsem glede plač, drugih prejemkov in glede ostalih socilanih vprašanj.
    Naši socialdemokrati, ki so trenutno na oblasti pa zlizani s sindikati pod vodstvom zastarelega in zakrnelega Semoliča v bistvu ovirajo socialna gibanja. Kar poglejmio si na katero stran so stopili ob socialnem boju dr. Posedija. Večjega šakndala, kot je oviranje te stavke si ne moremo zamisliti. Pa to še ni vse. Kaj se dogaja v TEŠ 6. Kako je mogoče sodno prepovedati stavko?
    V kolikor bi bila v Sloveniji razvita socialdemokracija, ne bi mogel noben tujec od slovesnkega delavca zahtevati takšnih plač, kot jih trenutno Slovenci imamo.
    Končno pa se podučujemo o socilaizmu pod rubriko, ki je namenejna zakonu o RTV.
    Menim, da bi odprt informativni prostor lahko sam očistil vse packe v Sloveniji. Žal je preveč enostranski, saj mnogi novinarji še vedno koreninijo v časih, ko so bili družbenopolitični delavci in so podpirali dekrete, ki so prihajali iz Brijonov. Sedaj pač prihajajo iz Murgel.
    TV si je nekoliko opomogla, ko je imela nekoliko bolj prluralno vodstvo zadnjia štiri leta.
    Žal se bo to obdobje kmalu končalo in tudi osrednja informativna hiša bo postala trobilo. K sreči pa se je režim že toliko razrahljal, da danes tudi ob še tako lepo aranžiranih vesteh ljudje bolj verjamejo svojim očem, kot pa sličicam, ki jih rišejo novinarski prevaranti.

  31. Tokrat lahko samo porečem, da k sreči nisem homoseksualec in da tudi, če bi bil, na mnenja rahlo ostarelih gromovnikov o moji starosti in tisti, ki da jo kažem, kaj dosti ne bi dal. Kaj porečejo katoliška dekleta in žene, bi bilo morda relevantnejše, ampak tudi tista bi si moral najprej dobro ogledati, potem bi pa ocenil, kakšno težo bi dal njihovim sodbam. Priznam pa, da bi bil raje deset let mlajši – a le kdo bi se ne hotel pomladiti? Celo Saška Einsiedler … Žal pa časovnega stroja še ne poznamo. Ko ga bo dokončno izdelal občasni sodelavec teh strani, tovariš Ivo K., in se bo z njim vračal v zlato leto evharističnega kongresa 1935, se mu bom za (sicer) krajši čas na poti pridružil.
    Res je, nekatere komunistične partije v Evropi povsem legalno in legitimno obstajajo ter nastopajo na volitvah. Tistim v Franciji, Španiji in na Češkem kaže še precej bolje kot 1 procent. Slednji komunisti so celo nesramno fotošopirali določen del telesa Mireka Topolaneka, ko ga je gostil italijanski premier in je Mirek pozabil obleči hlače. Če gre verjeti Silviu Berlusconiju, pa tudi v Italiji komunistov kar mrgoli.

  32. Dvomim, da bi 25 letnika lahko tako prizadelo očitanje starosti, da bi na tak način, kot naš diskutant Carlos Contreras, demantiral domneve o tem, da je že kar prileten kaliber. To bi bil unikum, podeben tistemu, kot če bi zagrižen komunist priznal, da nima prav. In prav to se v diskusiji dogaja. Kar koli se mu ponudi v presojo zavrže, kar koli se mu dokaže negira. Se pač naslanja na znamenite besede svojega velikega vzornika iz Kumrovca, tovariša Tita: Ja ne priznajem ovaj sud. In zabava gre dalje!

  33. Ni verjeti, da bi 25 letnika lahko tako prizadelo očitanje starosti, da bi na tak način, kot naš diskutant Carlos Contreras, demantiral domneve o tem, da je že kar prileten kaliber. To bi bil unikum, podeben tistemu, kot če bi zagrižen komunist priznal, da nima prav. In prav to se v diskusiji dogaja. Kar koli se mu ponudi v presojo zavrže, kar koli se mu dokaže negira. Se pač naslanja na znamenite besede svojega velikega vzornika iz Kumrovca, tovariša Tita: Ja ne priznajem ovaj sud. In zabava gre dalje!

  34. Tovariš APM, očitno imate težave tako pri branju kot pri štetju. Diskutant Carlos je zapisal, da bi bil z veseljem spet star petindvajset let, ne pa da je star petindvajset let. Tudi o tem, da bi bil kumrovški Joža njegov vzornik, ne ve ničesar. Ste pač spet nekaj zjutraj prebrali iz kofetovega zoca …

  35. Pri oceni let CC, sem res naredil napako, po njegovih izjavah je namreč star ogrog 35 let, kar pa se še vedno ujame v kontekst moje ocene. O Kumrovškemu Joži pa zadeve držijo. Vsi tako imenobvani levi gahvalijo in si želijo njegovo vrnitev, spegledajo pa, da je nejgova največja dediščina propad Juge. V velikem navdušenju pa bodo dosegli še padec Slovenije, z vami vred dragi CC.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite