Referendum, ki ga ni bilo II.

3
346
casopisi novice
Foto: Flickr.

V prvem prispevku na temo referenduma na Hrvaškem pred letom dni je bilo govora o samem referendumu ter odzivih v slovenskih in hrvaških medijih.

Pred dobrim letom dni decembra so na Hrvaškem imeli referendum o zapisu pomena zakonske zveze v ustavo. Referendumsko vprašanje glede tega je bilo povsem nedvoumno. Pa vendar je bilo iz prispevkov večine medijev videti, kot da tega referenduma ni bilo, ampak, da se je odvijal nek povsem drug referendum.

Tuji mediji o referendumu, ki ga ni bilo

Če je bilo na Hrvaškem in tudi Sloveniji praktično nemogoče potvoriti dejstvo o tem, za kaj se je pri referendumu šlo, je bilo to očitno precej lažje in bolj pogosto pri tujih medijih. Verjetno tudi zaradi relativne geografske oddaljenosti.

Če pogledamo mednarodne odzive, recimo kar povzetke na Siol.net, ti zapišejo “Hrvati so zavrnili istospolne poroke”. Po pregledu tujih medijev ostaja vtis, da je večina svetovnih medijev na podoben način pospremila izid referenduma. Tako francoski AFP v naslovu poroča o referendumu na Hrvaškem z besedami “Hrvati glasovali o prepovedi istospolnih porok”. Skratka, popolna prevara, ter ustvarjanje nečesa, česar ni bilo. To so povzeli tudi drugi mediji, med katerimi so bili The Guardian, The Telegraph, RT in drugi.

Če pogledamo poročilo na RT imamo v samem poročilu tri slike zagovornikov istospolnih porok in en vmesni naslov, ki se glasi: “Ne potrebujemo tega referenduma”. Skrito oglaševanje in jasen namen je zelo izrazit.

Omenjena prevara skoti v posameznih medijih svoje mladiče. Tako smo na osnovi te prevare lahko v slovenskih medijih brali, da francoska agencija France Presse poroča, da so Hrvati glasovali za spremembo ustave, da bi preprečili istospolne poroke, večina državljanov pa je pokazala malo zanimanja za referendum.

Poročanje, ki to ni, je tudi v primeru Reutersa. V tem primeru naslov govori o ustavni prepreki za istospolne poroke. Jasno, to je že skrito oglasno sporočilo za istospolne poroke. Drugo oglasno sporočilo pa je slika v prispevku, ki se navezuje na “poroko” istospolnih v ZDA. To je dodatno skrito oglasno sporočilo. Naslov in slika povesta vse, oboje sporoča nekaj, kar ni dejstvo, ampak že reklama.

Izjema z dobrim poročanjem je pisanje v FAZ. Prispevek poroča, da se je šlo dejansko o zakonski zvezi, tako v naslovu, kot tudi samem tekstu. Čeprav je v prispevku napisanega več o nasprotnikih, je dokaj veliko napisanega tudi o pobudnikih referenduma. Dodatno je tu slika rok moškega in ženske, s prstanom, ki se navezuje na tematiko referenduma. Kar človek pogreša je to, da bi več napisali o pomenu zakonske zveze, prednostih, ki jih prinaša urejena zakonska zveza v družbo, ter primerjava, kako je s tem drugje po svetu.

Katoliški mediji

Mediji, ki so pisali brez skrite agende, ter ki so bili pri pisanju vzor, so bili katoliški mediji. Prispevki so bili zelo različni.

Članek v Družina je napisan dobro. Vseeno je bilo v na podlagi STA objavljeno poročilo, ki je vsebovalo tekst: “Razpis referenduma je spomladi zahtevala državljanska pobuda, ki nasprotuje istospolnim porokam”. Tu se je skrita agenda očitno pretihotapila tudi v katoliški medij. Vprašanje je, kako naj v bodoče katoliški medij obravnava tako skrito agendo. Jo preprosto izbriše, ali bolj podrobno obrazloži.

Zanimivo je, kako so se lotili skrite agende v največji katoliški organizaciji s področja novic na področju kulture življenja, na LifeSiteNews. Izhajali so dejansko kar iz skrite agende, ki je bila v vseh medijih. Očitno so ocenili, da je bila agenda v ZDA tako močno prisotna, da nima smisla pisati v naslovu drugače. Se pa kaže razlika do drugih medijev v vsebini. Prostor so dali pobudnikom referenduma, ter njihovim podpornikom. Nasprotnikom pa so dali prostor za njihove predloge omejevanja pobude .

Primer dobrega pisanja je tudi komentar s strani C-FAM. Zelo na kratko je poročal tudi CNA. Prostor so dali pobudnikom in škofu. Lahko bi rekli kratko in jedrnato, z besedami podpornikov referenduma. Primer dobrega pisanja, komentarja, je tudi poročanje European Dignity Watch. Prispevek vsebuje vse podatke, pove bistveno, to je, da so bili volivci zelo enotni, da so bile za dopolnilo vse verske skupnosti, da so mediji v splošnem poročali pristransko, ter da je bil to lep primer neposredne demokracije.

Priložnosti za v bodoče

Da so ljudje ob vsem tem zbegani, je jasno, saj mediji govorijo eno, ljudje iz svoje izkušnje doživljajo drugo, svet okoli njih pa je nestabilen. Mediji, katerih vpliv je odločilen, na tak način ustvarjajo neko novo resničnost, ki počasi postaja dejanska resničnost. A za kako dolgo? Iz zgodovine vidimo, da so bile takšne pobude dejansko muhe enodnevnice, ki jih je čas preživel, kar se bo zgodilo tudi tokrat.

Kar človek ob vsem tem pogreša je resnica o vsej zadevi. Ter kaj je najgloblji temelj vsega. Da bi bil človek s strani medijev obveščen, kaj pomeni, če se gre v ustavno dopolnilo o zakonski zvezi moškega in ženske. Kajti, iz navijaštva je potrebno preiti v globino, tudi v smeri, da smo zahtevni do medijev, da nam z vsemi argumenti povedo zakaj je zakonska zveza pomembna, kakšne so njene prednosti, kaj pomeni uspešno reševanje konfliktov, kakšne negativne posledice pušča ločitev, kaj lahko naredimo za zakonsko zvezo, ter kako zakonska zveza blagodejno vpliva na vse člane družine in na družbo kot celoto.

Predvsem to je izgubljena priložnost, ki je v tem primeru manjkala v medijih. Ne samo to, kar se vidi, to je, o katerem referendumu se je šlo, ampak, da del tradicije in stara vedenja prenesemo v moderen svet. V Glas Koncila je škof Anton Škvorčević izjavil, da je zamujena velika priložnost, da se ob pripravi na referendum odpre in izvede temeljita in vsestransko argumentirana demokratična razprava o vrednostih na katerih temelji zakonska zveza, ter o mestu in vlogi zakonske družine in zveze med možem in ženo.

Priložnosti, ki se kažejo ob takih referendumih je veliko. Dobre stvari, kot je zakonska zveza, bodo vedno zmagale. Boj nikoli ni lahek. Za končno zmago velja to, kar je dejala pobudnica referenduma, Markićeva: “Pokazali smo, da znamo, tako kot David, ko se je boril z Goljatom, usmeriti frače v isto smer”.

Če bomo vsi enakomisleči usmerili sile v isto smer, bo tudi v Sloveniji prej ali slej prišel čas, ko bo ustavno dopolnilo o zakonski zvezi med možem in ženo, kot jo poznamo na Hrvaškem, zapisano v slovensko ustavo.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


3 KOMENTARJI

  1. Citiram: “Če bomo vsi enakomisleči usmerili sile v isto smer, bo tudi v Sloveniji prej ali slej prišel čas, ko bo ustavno dopolnilo o zakonski zvezi med možem in ženo, kot jo poznamo na Hrvaškem, zapisano v slovensko ustavo.”

    Ja, če se islamska država prebije vse do Slovenije, potem je to zelo realno pričakovati. Drugače pa velja v zahodnih demokracijah ravno obratni trend in velja v naslednjih letih pričakovati, da bo vedno več držav dovoljevalo tudi istospolne poroke.

    Zanimivo je tudi to, da avtor večkrat omenja, da naj v tem primeru ni šlo za nasprotovanje istospolnim porokam, nikjer pa dejansko ne pove, zakaj se je potem pravzaprav šlo. Ker kar je bistveno v tej zadevi je ravno to, da z dovolitvijo zakonske zveze tudi med istospolnimi pari se dejansko ne bo spremenilo popolnoma nič, saj gre trend itak v smer popolne pravne izenačitvi istospolnih parterskih zvez z heteroseksualnimi. V tej zakonski zvezi je le še nek simbolni učinek, ki očitno nasprotnikom pravic istospolnih zagotavlja neko moralno zadoščenje v smislu, da je neko heteroseksualno razmerje več vredno.

  2. Moram priznati, da avtorja Valerija Grašiča ne razumem v celoti.

    Prek dosežka na referendumu v hrvaško ustavo zapisana definicija zakonske zveze kot zveze (enega) moža in (ene) žene, implicira tudi in prav to, kar Grašiča grozno moti, če se omenja- namreč da so s tem v tej državi istospolne poroke z najvišjim pravnim aktom onemogočene.

    Zakaj bi to skrivali? ( In v čem se potem naslovi v medijih motijo?) Zakaj bi skrivali tudi to, da je bila preprečitev izenačitve tradicionalne zveze moža in žene s homoseksualno zvezo eden glavnih motivov samega uspelega referenduma?

    Trenutno je glede na trende v nekaterih zahodnih, pa tudi latinskoameriških državah pač poroka homoseksualnega para ( ali posvojitev otrok) osrednji izziv gledanju, ki vidi tradicionalno družino kot upravičeno do posebnega položaja in varstva v vsaki zdravi družbi.

    Lahko bi ta izziv postalo tudi recimo hotenje do mnogoženstva. Ali do poroke človeške osebe z domačo živaljo. Zaenkrat sicer tako daleč še nismo.

    p.s. Medijsko stanje na Hrvaškem zame tudi sicer ni tako problematično kot v Sloveniji. Nenazadnje na to posredno kažejo tudi rezultati današnjih predsednišnih volitev, kjer je že spet ( ne prvič) poražena stran tista, ki vleče precej kontinuitete ( tudi udbaške) iz komunističnih časov.

    V Sloveniji se to še nikoli, niti v četrt stoletja po padcu komunizma ni zgodilo, v enem samem predsedniškem duelu, da bi bil komunizem in rdeča petokraka v tekmi ena na ena poražena. Tudi zaradi medijev ( ali če hočete tudi pravosodja), kakršne imamo.

    Na Hrvaškem so komunizem kot skoraj povsod v Evropi odvrgli v ropotarnico, mi se ga zaprmej ne moremno znebit! 🙁

  3. Ponesrečen članek. Avtor je očitno podlegel strupom na slovenski medijski sceni, da je šel iskat dlako v jajcu v hrvaškem referendumu.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite