”Tovornjake na vlake” ali ”Vlake na tovornjake”

Tovorno vozilo na električni pogon (Vir: https://nikolamotor.com)

Primorske novice so v četrtek, 24. 8. 2017, objavile novico, da bo največja koalicijska stranka SMC »volivce v referendumski kampanji o zakonu o drugem tiru nagovorila z geslom ”Tovornjake na vlake”«. Kot so sporočili, želijo s tem geslom izpostaviti eno poglavitnih prednosti projekta –razbremenitev najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov.

Andrej Čufer jim odgovarja z geslom ”Vlake na tovornjake”, s katerim želi predstavnike največje vladne stranke in seveda tudi vse nas opozoriti na nesluten tehnološki razvoj v logistiki. Kot je zapisal, prihajajo na trg moderni tehnološko inovativni tovornjaki, namenjeni tako za dolge proge kot tudi za lokalne prevoze, ki bodo imeli gorilne celice, v katerih se vodik pretvarja v električno energijo. Ta se zbira v zmogljivih akumulatorjih, ki zagotavljajo delovanje pogonskih elektromotorjev, ki bodo v celoti nadomestili klasične dizelske motorje. Čufer poudarja, da bodo tovornjaki nove generacije razpolovili stroške prevozov blaga ter v nadaljevanju odgovarja Lilijani Kozlović, uradni govorki stranke SMC: »Če boste vztrajali in zgradili enotirni drugi tir, bodo tudi v Evropo prej prišli tovornjaki na vodik in potem bo veljalo geslo ”Vlake na tovornjake!” In potem boste lahko gojili šampinjone v praznih predorih, če že pri njih vztrajajo šampioni stranke SMC.  Temu se lahko ognemo, če bo proga zgrajena prej, na primer v 4 letih, kot to predlaga prof. dr. Duhovnik.«

Zakaj se bo to zgodilo? Ker bo cena prevoza po SMC-jevi železniški progi zaradi visokih stroškov financiranja izgradnje in posledično visoke amortizacije povsem nekonkurenčna.

V istem članku, ki so ga v četrtek, 24. 8. 2017, objavile Primorske novice, lahko preberemo mnenje, ki ga zagovarjajo v SMC, da »drugega tira res ni mogoče primerjati s Teš 6, kjer se je gradilo malodane na pamet, izbiralo izvajalce brez vsakršnega razpisa in izvajalo aktivnosti brez slehernega nadzora, pri drugem tiru pa bo izvajalec gradnje izbran na mednarodnem razpisu, ki predvideva tudi nadzor gradnje s strani Evropske komisije.« Čuferja besede Lilijane Kozlovič ne prepričajo, kar slikovito potrjujejo načrtovana dela v železniškem predoru Karavanke, ki bo po sanaciji postal samo enotiren, »šele po končanih delih pa bomo videli, če jim bo uspelo z dodajanjem 25 cm brizganega betona pustiti dovolj prostora za oprtni vlak.«

Naj spomnimo, železniški predor Karavanke je bil zgrajen v ranjki Avstriji, v njem pa sta bila že pred stotimi leti položena dva železniška tira.