Rebula, Družina: Ali se je škof Rožman preveč bal komunizma?

– Ti, jaz mislim, da se je škof Rožman, ki zdaj končno počiva med nami, le preveč bal komunizma. Ko so leta 1945 komunisti prišli na oblast, le niso rušili cerkva in samostanov. Tudi duhovnikov niso pobijali, kakor je šel glas pred njimi.
– Saj so jih pobili dovolj med revolucijo. Osemdeset, kot sem bral. Tistih, ki so pobegnili, pa niso mogli ubiti. Pobeglih pa je bilo dosti več kot ubitih. Rožman je slutil katastrofo, ki je grozila Cerkvi.
– Cerkva tudi niso zapirali. Romanj niso prepovedali. Teo-
loško fakulteto so pustili v sklopu univerze.
– Kar pojdi vprašat na Brezje, koliko so bile slovenske železnice naklonjene romarjem. Po Kominformu so bili slovenski komunisti, za druge ne vem, bolj proti Cerkvi, da bi dokazali Sovjetom, da so bolj leninisti kot oni. Teo-
loško fakulteto so leta 1952 izključili iz univerze. To je bilo tudi leto sežiga škofa Vovka.
– Dovolj zgodaj, v šestdesetih letih, so navezali stike s Svetim sedežem.
– Ne da bi nehali opremljati škofije in semenišča ter stanovanja katoličanov z mikrofoni.
– Iz spomeniškega varstva niso izključili umetniško pomembnih sakralnih objektov.
– Kaj je to, dragec, v primerjavi z dejstvom, da so v šolah ukinili verouk in s tem naredili dve generaciji tudi versko ignorantni, povprečno inferiorni zahodnemu izobražencu.
– Ne moreš zanikati, da so naredili mnogo na zdravstvenem in socialnem področju, spremenili kakšno graščino v dom za onemogle? Ali ni to v krščanskem duhu?
– In vrgli iz bolnišnic redovnice, usmiljenke, najbolj poklicane za strežbo bolnim? V Srbiji pa so jih sprejeli. Zakaj takšna zagrizenost proti vsemu krščanskemu v Sloveniji? To tudi v tako imenovani tranziciji, ki dejansko ni bila tranzicija-prehod, ampak preoblečeni komunizem, saj je vsa prejšnja režimska struktura ostala skoraj nedotaknjena.
Ali se te sprevrženosti našega narodnega duha tedanjemu škofu ni bilo treba bati?
– Recimo. Toda ali ne bi bil lahko tudi bolj zaupal, da bo Kristus branil svojo Cerkev bolj kot orožje? Navsezadnje je po vojni versko življenje živelo naprej, ljubljansko semenišče je bilo polno, tednik Družina je dosegal naklado
100.000 izvodov.
– A če Cerkve komunizem ne bi bil skrbel, če se ga torej ne bi bila bala, bi ga v okrožnicah, katerih avtor je formalno papež, ne bila odklanjala.
»S komunizmom ne bo sodeloval nihče, ki mu je do krščanske civilizacije.«
Ali boš rekel, da je tudi v okrožnicah premalo vere?
Ne pozabi tudi, da je bil tedaj marksizem, filozofija komunizma, strašno privlačen za inteligenco.
– Veš, kaj ti bom rekel? Da bi se bilo bolj kot komunizma treba bati indiference, cinizma, nihilizma …
– Kdo je pred 60 leti to mogel slutiti? Poleg tega, kdo si je mogel misliti, da bo komunizma konec pred iztekom stoletja? Neki kulturnik – uboga kultura – je komunizmu napovedoval nekaj stoletij življenja …

Vir: Družina