Rdeča Zora, roke stran od naših deklet in fantov

Foto: Rebeka Bernetič
Foto: Rebeka Bernetič

Ko se med petimi nominiranci Bodeče neže 2018 znajdejo avtorji prispevkov, ki jih pogosto gostimo v spletnem magazinu Časnik, se seveda sprašujemo, naj nas oblije rdečica sramu in naj hodimo s sklonjeno glavo naokoli.

Pater Cestnik nas prepriča, da ni dobro ne prvo in ne drugo, saj v zaključku svojega komentarja metropolitanski medijsko-ideološki eliti priporoča, naj bo ponižna, ko se gre osmomarčevstva in pridiga o pravicah žensk… Komentar pa sklene s pozivom: »Pa roke vstran od pogumnih haloških fantov!« Cestnikov poziv ideološkemu enoumju smo tudi uporabili, sicer nekoliko spremenjen, za naslov tega prispevka.

Eden od njegovih haloških fantov je Dejan Zavec, pred leti je osvojil pas boksarskega svetovnega prvaka, ki ga je »aktivistično novinarstvo ob panamskih dokumentih na pranger privezalo, /…/ da bi s preusmerjanjem pozornosti preskočilo lopovščine iz sosednje ulic …«.

Drugi haloški fant pa je svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, ki se je tudi znašel med nominiranci za Bodečo nežo. Najbolje bo, da kar sami presodite, s čim si je zaslužil pozornost gospa, ki jim je največji športni dosežek, ko pridejo od najbližjega parkirišča peš do Metelkove.

Zoran Mijatović: »Ali se vaše dekle, ki vas bo po novem spremljalo na dirkah, kaj boji za vas?«

Tim Gajser: »Saj veste, kakšne so ženske … Bojijo se. Pri mami je bilo enako. A moj nasmeh na motorju jim pove, da to pač moram početi.«

Če sedaj vrnemo nazaj k Bodeči neži in si pogledamo zaključke celotnega zbiranja najbolj »seksističnih« izjav. V spletnem glasovanju, ki je potekalo od 23. 2. 2018 do 5. 3. 2018, je sodelovalo 1.324 ljudi, so bile za najbolj seksistične ocenjene izjave predsednika LDS Luja Šproharja, antropologinje Vesne V. Godina, nekdanjega sodnika na ESČP Boštjana M. Zupančiča, voditelja Odmevov Slavka Bobovnika in voditelja priprave na zakon v nadškofiji Ljubljana Milana Knepa. Med temi petimi najvišje uvrščenimi izjavami je občinstvo na predvečer mednarodnega praznika žensk  v Klubu Gromka, AKC Metelkova mesto z večino glasov odločilo, da ta naziv pripada Boštjanu M. Zupančiču.

Zanimivo je, kako veliko pozornost osrednjih medijev dobivajo takšne in podobne manifestacije levičarskega ekstremnega aktivizma.

Milan Knep si je prislužil nominacijo kot voditelj priprave na zakon v ljubljanski nadškofiji, kjer naj bi med drugim ženskam svetoval: »Če ne boste pokorne možu in boste zahtevale enakost, boste kaznovane.« Kar je po mnenju ocenjevalcev, »še ena v vrsti mnogih obtožnic, ki sodobne ženske krivi za “krizo moškosti”«.

Med izpostavljenimi izjavami, ki pa se »žal« niso uspele uvrstiti med top 5, saj je Rdeča zora očitno poskrbela vsaj za navidezno ideološko raznovrstnost nominirancev, za kar so žrtvovali Vesno Godino in predsednika danes marginalne LDS, so tudi izjave Andreja Perka, ki bi vsekakor zaslužil to nominacijo. Med izpostavljenimi najdemo tudi izjavo redovnice in voditeljice oddaje Obzorja duha Romane Kocjančič, ki naj bi po mnenju ocenjevalcev neposredno zanikala enakost žensk, banalizirala naj bi tudi vprašanje ustvarjanja družbe enakih možnosti, kar počne z argumentom, »da naj bi ženske zaradi ”možatosti” izgubljale toplino, domačnost in lepoto. S tem se zavzema za podrejeno in pasivno vlogo žensk v družbi. Izjava je žaljiva tudi do moških, ki naj bi predstavljali antipod ženskam in s tem lastnostim kot so toplina, domačnost in lepota.«

Prejemnik Bodeče neže Boštjan M. Župančič se je zameril feministkam in širšemu levemu občinstvu, kar je bilo ob izbruhu napadov nanj očitno, ki so zagnali vik in krik, ko se je spraševal, kako so travmatične izkušnje iz okolja taborišča smrti, ki ga je preživela Simone Veil, povzročile, »da je postala “mati vseh abortusov”. Zaradi njene zakonodajne pobude, medtem ko je bila francoska ministrica za “zdravje”, je bilo in je še milijonom otrok odtegnjena pravica do pravne subjektivitete.« Za ves ubeseden bes in gnojnico, ki se je polila na uglednega profesorja, zmanjka prostora, ki je namenjen temu zapisu, bilo pa bi tudi skrajno neokusno in stresno za Vas, dragi naši bralci, jih pa lahko zelo hitro najdete raztresene po širnem svetovnem spletu, če to sploh želite brati.

Spet se vračamo k Branku Cestniku, ki pravi, da bo verjel državnemu in paradržavnemu feminizmu, »ko bo Muzej novejše zgodovine Slovenije opravil temeljito raziskavo o spolnem nasilju nad slovenskimi ženskami leta 1945 in jo objavil ter po možnosti o tem postavil razstavo. In takrat ko si bodo naši metropolitanski feministični kolektivi upali na svoje črne sezname dati tudi ideološko njim sorodne alfa samce, četudi bo to pomenilo ukinitev kakšne dotacije.«

In zaključimo z Jurijem P. Emeršičem, ki ob mednarodnem prazniku žensk opominja na neštete nekaznovane komunistične zločine nad ženskami. Spomni nas tudi na zločinke, ki jih »pri krvavi revoluciji ni bilo malo. Na čelu zločinskega VOS-a smo imeli žensko. Priče povojnih pobojev širom Slovenije z grozo pripovedujejo o pobesnelih terenkah s krvavimi motikcami, …«

Zdi se, to Rdeča zora s svojo Bodečo nežo samo potrjuje, da se  nesrečni dnevi krvave revolucije kar ne morejo končati. Zakaj že? Ker zločini niso bili kaznovani. Vsi, ki so pri teh »rabotah« sodelovali in tudi njihovi potomci, pa so bili (so še) celo nagrajeni z ustreznim družbenim statusom, sovraštvo do drugače mislečih, ki ga pomaga vzdrževati ideološki aparat države, pa ni bilo preseženo. Kot vidimo, ga je polno celo v Bodečih nežah.