Ni razumljivo, da komunistični simboli in ideje pri nas še niso prepovedani

Z zvezdami ni narobe prav nič. Poznamo zvezde na jasnem nebu; znana nam je Davidova zvezda, ki je med drugim tudi središče sodobne in edinstvene izraelske države – ta ima šest krakov. Poznamo tudi zvezdo repatico – tisto, ki jo je Bog postavil na nebo, da je Modrim z Vzhoda kazala pot v Betlehem (še danes je nepogrešljivi asortiment vsakih jaslic, ki so svojevrstno znamenje in posrednik veselja zaradi Odrešenikovega prihoda). Znane so nam tudi zvezde na evropski zastavi …

Poznamo tudi rdečo zvezdo, ki je v naravi sicer ni, ampak je delo človeških razmislekov in dela. To rdečo zvezdo, ki je tudi – kot taka – Božje delo, pa nekateri uporabljajo in zlorabljajo kot simbol »novih« in norih idej, oz. kot simbol totalitarizma. Tako je rdeča zvezda – peterokraka – paradni konj, izvidnica in napoved, komunizma, oz. vseh neutemeljenih in nesmiselnih potez, ki jih komunizem kot totalitarizem vsiljuje, hoče pa prikazati kot dobro, napredno in odrešilno.

Silna norost in ošabnost lažnivost in kriminalnost so vpisani v gene komunizma

Rdeča zvezda na Slovenskem ima »dolgo tradicijo«. Nočem in tudi smisla ni, da bi se mučil s kronologijo pojava tega simbola in njegovega »zaledja« na slovenskih tleh. Nedvomno pa je ta simbol dodobra zaznamoval dogajanje in usodo slovenskega življa in bitja.

Čeprav je očitno in dokazljivo (število žrtev, smer gospodarskega (ne)napredovanja, nezmožnost vzdrževanja socialne države iz samega sebe …), da komunizem ni nič boljši od nacizma ali fašizma, da je eden izmed elementov te bedne trojice, ki pa se – ta element – dela za Boga, je njegova prisotnost zelo trdoživa. Ne mine proslava, uradno interno (slovensko) dogajanje ali obeleževanje kakšnega slovenskega dogodka, ko ta element ne bi, po rdeči zvezdi, dvigal glave, se ponašal se trkal na prsi in ošabno ter neumno kričal: Pridite vsi za menoj! Jaz vam bom dal kruha in življenje. Pri meni boste imeli vse, kar si želite. Pri meni boste srečni!

Silna norost in ošabnost, ki je jedro tega komunizma, njegova lažnivost in kriminalnost, ki je kar vpisana v njegove gene, dviga svoje vratove – na Slovenskem – po idejah nekaterih strank, združenj, po delovanju nekaterih neozaveščenih posameznikov; po javnih predstavnikih države, po osebah, ki naj bi v naši državi upravljali pomembne resorje in opravljali odgovorno delo v skupno dobro.

Čeprav je svoboda velika dobrina, pa za kriminalna dejanja ni svobode

Čeprav je svoboda velika dobrina, je potrebno vedeti, da za kriminalna dejanja ni svobode. Zločinski sistemi nimajo pravice do delovanja. V dobro svobode je, če se zločinske dejavnosti in organizacije ne tolerirajo. Zato ni razumljivo – je nedojemljivo in nepredstavljivo – da komunistični simboli in ideje pri nas niso prepovedani. Ni opravičljivo, da »rdeča zvezda« kot simbol zatohlih, nenaprednih in nekonstruktivnih sil na Slovenskem ni »ožigosana« kot nezaželena in blaginji Slovencev tuja pojava; ni mogoče umeti, da se »rdeči zvezdi« pripisujejo zasluge za »blaginjo« slovenskega naroda in spoštovanje. Zavržno in »zločinsko« je, rdeči zvezdi pripisovati vlogo svetinje, ko vemo, da je sistem, ki ga predstavlja, strahotno, ne samo nečloveški, ampak protičloveški (pustimo njegove besede – naj govorijo, prosim, njegova dejanja, ki ga prikažejo v pravi luči; pustimo samopromocijo – dela (te)ga ne opravičijo).

Po tolikem zlu, ki ga je v domovini zapustil komunizem, je neopravičljivo od njega ne se distancirati. Čas je, da se od njega ogradimo, da zavzamemo odgovoren ter pravičen odnos do »rdeče zvezde«. Omogočimo prostor, svobodo in življenje človekoljubnim pogledom, praksam, dogajanjem, ocenam, močem in ne lažnivo predstavljeni, ampak resnično človeka vredni prihodnosti.