Slovenija potiska Luko Koper v drugorazrednost

3
468

V zvezi z vlaganji v pristaniško infrastrukturo in v železniške povezave z zaledjem je potrebno izpostaviti razvojna dogajanja v treh sosednjih pristaniščih: Trst, Reka, Koper.

Trst postaja pomorska konica na jadranski “svilni poti”

V Trstu potekajo velika vlaganja s strani dežele FJK in zasebnih strateških partnerjev, domačih in tujih, npr. v izgradnjo nove logistične platforme pod Škednjem, vključno z VIII. pomolom (300 mio evrov), ter v povečanje VII. pomola (188 mio evrov),s čimer bi se kapacitete za pretovor kontejnerjev, te paradne discipline sodobnega pomorskega transporta, povečale od sedanjih 900.000 na 1,300.000 TEU in bi s tem Trst postal vodilni na Jadranu.

V načrtu je ustanovitev prostocarinske cone na področju Boljunca (180 ha)in z nedavnim sporazumom, sklenjenim s kitajsko družbo China Corporation Cunstruction Company (CCCC), postaja Trst pomorska konica na jadranski “svilni poti” za prodor v Srednjo in Vzhodno Evropo. To med ostalim pomeni dodatne kitajske investicije v pristaniško in prometno infrastrukturo, vstop tržaškega pristanišča kot družabnika v velik intermodalni center, ki ga CCCC načrtuje v Košicah na Slovaškem (100 ha), na tromeji z Ukrajino in Madžarsko, in morebitno sodelovanje tržaškega pristanišča v naložbah na Kitajskem.

Reka načrtuje, da vzame Trstu primat na Jadranu

Reka je prav tako s sredstvi države in tujih zasebnih strateških partnerjev ravnokar povečala kapacitete kontejnerskega terminala na Brajdici (150 mio evrov), končuje nov kontejnerski terminal na zagrebški obali (170 mio evrov) in izvaja pripravljalna dela za tretji kontejnerski terminal v Kuljanovem v Bakarskem zalivu, s čimer naj bi v naslednjem desetletju s svojimi kontejnerskimi kapacitetami prehitela celo Trst in mu iztrgala primat na Jadranu. Hkrati je po podatkih medijev padla odločitev za izgradnjo plinskega terminala na otoku Krku, v vrednosti nič manj kot 500.000.000 evrov, ter se je na mednarodni razpis prijavilo sedem potencialnih investitorjev iz vrst svetovno znanih podjetij s področja energetike.

Z ustanovitvijo občine Ankaran preprečili širjenje kapacitet Luke Koper

Luka Koper pa s svojimi skromnimi sredstvi in krediti v vrednosti okrog 180 mio evrov (podatek nepreverjen, prip. avt.)in ob velikih dosedanjih ovirah s strani MO Koper povečuje kapacitete kontejnerskega terminala (I. pomola) z dosedanjih 850.000 na 1,150.000 TEU in bo tako zaostala za Trstom in Reko. Izgradnjo drugega kontejnerskega terminala na I. pomolu pa smo ji preprečili, med ostalim tudi z ustanovitvijo občine Ankaran.

Luka Koper bo v naslednjih desetletjih potisnjena v drugorazrednost

V zvezi z železniško povezavo z zaledjem sta Italija in Avstrija v zadnjih nekaj desetletjih s posodobitvijo proge po Kanalski dolini in izgradnjo novega odseka hitre proge Celovec-Graz usposobili za visoke hitrosti okrog 500-kilometrski železniški koridor Trst-Dunaj, prek katerega bo Trst, po bližnjici, povezan s hitrimi progami z bogatim blagovnim bazenom (Graz, Dunaj, Budimpešta, Bratislava, Praga idr.), ki je doslej v veliki meri gravitiral na Koper. Hrvaška hiti s posodobitvijo proge Reka-Zagreb-Botovo na Madžarski meji(270 km) in na nekaterih odsekih že polaga drugi tir, na ostalih pa projektira traso, izdeluje tehnično dokumentacijo in razpisuje natečaj za izvajanje del.

Slovenija pa v zvezi s svojim nesrečnim 27-kilometrskim tirom Koper-Divača že dve desetletji zajema vodo z rešetom ter se je na koncu, kljub tehtnim kritičnim opozorilom stroke in širše javnosti, odločila za novo enotirno progo, in to po najdražji in tehnično ter časovno najzahtevnejši trasi. Z vsem tem se ustvarjajo pogoji, da bo Luka Koper v naslednjih desetletjih potisnjena v drugorazrednost, potem ko je v dobrem pol stoletju svojega obstoja s svojo profesionalnostjo po obsegu tovorov, če odmislimo tekoča goriva, pustila za seboj obe pristanišči z večstoletno tradicijo.

Vir: Novi Glas LETO XXIV., št. 24, str. 11

3 KOMENTARJI

  1. Ugotovitve spoštovanega someščana, ki pristaniško problematiko pozna veliko bolje od vseh naših vladnih načrtovalcev, so kruta dejstva.
    Vseeno pa so na mestu tudi razmišljanja, kaj bi bilo, če v Kopru tovornega pristanišča ne bi bilo. Morda bi bilo ugledno pristanišče za jahte (oh ta preklemanski elitizem), pa morda kakšna visokotehnološka zadeva. Hočem reči, da je pomen koprskega pristanišča verjetno večji za Slovenijo kot za sam Koper. Res je dalo veliko delovnih mest, sicer ne najbolj tehnološko zahtevnih in ne pretežno domačinom. Terjalo je povrh še veliko vlaganj v stanovanja, vrtce, šole; ustvarjalo pritisk na socialo itd. Na stvari je treba gledati z več strani in večplastno. Tudi na bodoči razvoj. Kaj mora res vse potekati v smeri stalne rasti? Morda bo Koper res zaostal za Reko in Trstom – ampak samo količinsko. Saj navsezadnje tudi nima prostorskih zmogljivosti za večjo širitev. Lahko pa (p)ostane najkvalitetnejši izvajalec pristaniških storitev – v sedanjem obsegu. Samo od njega je to odvisno. Železnica je res velika cokla, ampak ne samo do Divače. Celotne slovenske železnice so bolj muzejski primerek. Mnogo predrag (tudi zaradi najbolj nemogoče trase) odsek do Divače ne bo nobena rešitev. Bolj smotrna bi bila dogradnja tretjega avtocestnega pasu. Vem, da se bo naravovarstvenikom dvignil pritisk, vendar lahko ramišljamo tudi v tej smeri: tovorni promet (ne bistveno povečan od sedanjega obsega!) bo do bližnjih logističnih centrov (v Sloveniji, avstrijski Gradec/Graz, južna Madžarska) vedno potekal po cesti, če je to komu všeč ali ne, če ne po AC pa po lokalnih, kar je še večja katastrofa.
    Nisem noben prometni strokovnjak in razmišljam malo po kmečko. Ampak prav te nam v Sloveniji velikokrat primanjkuje.

    • Zelo pametno povedano. Naj bo avtocestni pas ali proga Koper-Trst, vse je bolje od tega kar imamo sedaj. In da bo čaša polna, resnično vrednega koridorja Benetke-Trst-Ljubljana-Dunaj (Zagreb) s tem ne bo. Manjka samo proga Celovec-Zagreb in smo odpisani. Nacionalna sramota, moram reči.

  2. Kdo pa je Slovenija, ki potiska luko v drugorazrednost? Oblastna politika oz. ideološka politika na oblasti.
    Ta potiska celo Slovenijo na drugo ali tretjerazrednost. Tako lahko prosperira in tiste, ki imajo zaradi tega nizek standard, lahko hujska proti kapitalizmu in približuije Slovenijo Vžvenezuelizmu. Ne Venezueli, ker ti ljudje si bodo prej ali slej izborili svobodo.
    Tudi v Kopru in tam okrog, volijo prav to politiko. Torej, hoče večina čimprej konec te države…

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite