Razvoj, ki ga usmerja znanost!?

1
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Ne pišem zabavnih prispevkov, tega ne znam, zavidam tistim, ki to zmorejo! To pot se mi bo pa morda posrečilo, da prekrijem naš družbeni utrip z rahlo tančico neresnosti, ki bo mogoče malo pripomogla, da tudi sam vsaj za trenutek verjamem, da živim v urejeni državi, kjer izvoljeni predstavniki poskrbijo za zavidanja vredno življenjsko raven svojih državljanov in jih hkrati s svojimi nastopi še razveseljujejo in zabavajo. Žal jih televizijske kamere tako zmedejo, da večina njih ne loči  dneva samostojnosti in državnosti.

Boj za resnico

Ta trenutek je pravzaprav poln nekih neobičajnih, tudi nepričakovanih dogodkov, še posebej pa nas presenečajo, tudi zabavajo poročila nekaterih raziskovalnih in neodvisnih novinarjev, ki nam z veliko muko in zadrego predstavljajo svojo resnico, ta pa je po mojem mnenju le njen grobi približek. Sem pa hkrati tudi prepričan, da resnica še vedno ni našla svojega pravega mesta v slovenski družbi, zato se večji del novinarske srenje še vedno lahko usmerja po znanem latinskem izreku: »Mundus vult decipi, ergo decipiatur!«, po slovensko: »Svet hoče, da ga varamo, zato ga varajmo!«.

Naj navedem nekaj odmevnih dogodkov in njihovih predstavitev, ki jim ta čas posvečamo večjo pozornost. Gotovo je najpomembnejše dogajanje nepričakovano in težavno oblikovanje nove vlade, čeprav so novi obrazi obetali ravno nasprotno. Sledi odločitev Vrhovnega sodišča, ki je odpravilo zaključno poročilo KPK o premoženjskem stanju Janeza Janše. Državni zbor je sprejel nov družinski zakonik. Sledila mu je zahteva za referendum o njegovi spremembi. Nova KPK je objavila seznam svetovalcev izmed vseučeliških učiteljev, ki so poleg poučevanja pridobivali dohodek tudi še po ločenih pogodbah, vrednost teh del pa naj bi presegala milijardo EUR, kar predstavlja pomemben delež državnega proračuna. Temu znanstvenemu prispevku namenjam v svojem članku osrednjo vlogo, tudi naslov, ki je hkrati trditev, vprašanje in začudenje!

Zabavno da, vendar predrago

Seveda je bilo primerno, da so množična občila tej zajetni vsoti namenila veliko pozornost, še posebej zato, ker se velik del naroda otepa revščine in bori za preživetje. Med poročanji iz državnega zbora o tej pregrehi najdemo tudi zabavno stran, ki ji seveda veliko pripomore še posebej izbor oddaj posameznih poročevalskih hiš, ki nas zagnano prepričujejo o resnosti trenutka, mi pa ga v poročanju še ne zaznamo, le večina nas, ga doživlja. Predstavitve dogajanj na naših zaslonih so v dobršni meri zanimive, zadrege posameznikov, tudi njihova odločnost, še posebej svetovalcev za milijardo, pa tudi zabavne, vendar neprepričljive. Žal bo nam gledalcem od te svetovalske milijarde, porabljene za nasvete, ostala le ta naslada! V tako nadaljevanje sem prepričan, saj nas posamezni namigi že usmerjajo v socialistično uravnilovko, ki jo zdrav podjetniški kapitalizem ne prizna. Smo pa po drugi strani lahko pomirjeni, saj naš družbeni razvoj to pot usmerja znanost.

Naj priznam, da me je predsednik KPK gospod Boris Štefanec ob teh nastopih prijetno presenetil, s svojimi trditvami me je tudi skoraj prepričal, da resno misli s predsedovanjem in bo izpolnil dolžnosti, ki jih je sprejel. To je gotovo ohrabrujoče sporočilo za državo, lotil se je namreč izbrancev, izbrane družbe, ta je sprejela svetovalno dejavnost kot samoumevno pravico, ki ni podrejena tržnim zakonitostim, ampak je nekaj podobnega kot priskledniška predpravica v socializmu. Gospod minister nas je ob tem dogajanju opozoril, da nismo več v socializmu! Da, gospod minister, imate prav, res smo v kapitalizmu, vendar ta teh predpravic ne priznava.
Predsedniku želim uspešno nadaljevanje po začrtani poti, večina nas je prepričanih, da v tej smeri odkrije lahko še marsikatero milijardo, ki je odtekla ali odteka iz državnih podjetij. Pa so nekateri trdili, da od KPK nimamo nobene koristi. Verjamem jim, vendar je to veljalo le do zdaj!?

Dober nasvet

To vrsto svetovanj naj bi uravnavale tako imenovane podjemne pogodbe, ki izključujejo avtorska dela, kar pomeni, da obsegajo običajno tržno dejavnost in ne vključujejo vrhunskih storitev, ki jih dosežena vrednost teh del, preko milijarde EUR, napoveduje. Določila teh pogodb, še posebej pa sami nasveti, so za oceno primernosti teh izplačil odločujoči. Mene visoka izplačila ne motijo, če so nasveti res vrhunski in jih na trgu ceneje ni mogoče dobiti, njihovi učinki za blaginjo države pa so očitni. Končno oceno o tem ravnanju, še posebej pa o njegovi nravstveni ravni in s tem o nravstveni ravni svetovalcev in naročnikov si lahko pridobimo, če bomo prebrali te podjemne pogodbe in nasvete. Vsekakor je lahko tako svetovanje ne le razvada ali nesposobnost, ampak kdaj pa kdaj, vendar zelo redko, tudi potreba.

Seveda pa me blaginja državljanov prepričuje, da vrhunskih storitev v državnih podjetjih in ustanovah ni, zato bo izplen ob branju teh virov gotovo precej klavrn, obsegal bo mavrico od začudenja, kaj naročniki ne znajo, do ogorčenja, kaj svetovalci lahko prodajo. Take umotvore sem sam na tehničnem področju že prebiral, pa jih niso izdelovali svetovalci, ampak znane znanstvene ustanove. Ključa rešitve za te razmere ne iščimo med svetovalci, ampak med naročniki. Naš primer le dokazuje, da država ni sposoben naročnik in to dejstvo naj bo glavna usmeritev, ki naj prepreči neupravičeno odtekanje denarja iz državnih podjetij.

Dober nasvet je vedno koristen, še za tistega, ki sam dobro pozna pravo rešitev, saj potrjuje pravilnost njegove odločitve. Kateri so pa tisti, ki teh nasvetov največ potrebujejo? Odgovor je na dlani: tisti, ki premalo znajo! Strokovnjaki na vodilnih delovnih mestih, ki za vodenje potrebujejo zunanje svetovalce, so preprosto napačna izbira, so nedorasli temu delu.

Trdim, da je hitra, učinkovita kratkoročna splošna rešitev za tovrstno množično razvado, ki povzroča državi veliko škodo, zamenjava nesposobnih vodilnih strokovnjakov v državnih podjetjih in ustanovah s sposobnimi svetovalci, katerih nasveti so se izkazali za učinkovite.

Nisem za uravnilovko! Vsak Bill Gates bi bil za nas pravi blagoslov, vreden bi bil te milijarde in še katere. Toda namesto, da bi se usmerili v odkrivanje podobnih posameznikov, bomo najbrž za pomiritev povprečja uzakonili uravnilovko, ki nam na družbeni oder lahko pripelje le povprečje, ki ne bo sposobno vrhunskih storitev, ki bi nas lahko odlepile od tal.

Naročniki in svetovalci

Svetovalna dejavnost se odvije med naročnikom in svetovalcem. Njuno razmerje uravnava svetovalna pogodba, ki določa dolžnosti in pravice, predmet svetovalnega dela, njegovo ceno in čas izvršitve. Te podatke omenjam za opozorilo, da se je treba posvetiti ne le svetovalcem in njihovim prejemkom, ampak tudi naročnikom, ki svetovanje plačajo. Brez njihovega naročila ni svetovanja in milijarda se prihrani.

Dvomim, da so med naročniki privatna podjetja, ki bi prispevala bistveni del te milijarde. Prepričan sem, da prevladujejo državna podjetja, le ta lahko, tak je vsaj videz, pogrešajo to milijardo, ki pa bi jo država v resnici nujno potrebovala. Menim, da bi bilo prav, pa tudi zanimivo, najbrž tudi zabavno, da KPK predstavi tudi vse naročnike, ki so potrebovali tovrstno pomoč. Seveda bi bila pa po mojem mnenju prava poslastica vsebina podjemnih pogodb, še posebej pa sami podjemni nasveti. Plačani so bili z javnim denarjem, zato je prav, da nam jih na spletu tudi predstavijo. Obeta se nam zabavno branje in najbrž tudi veliko razočaranje nad sposobnostjo naše vrhunske stroke in njenim prepričanjem, ki v teh prejemkih ne zazna nobene nravstvene oporečnosti.
Oporečniki lastninjenja državnih podjetij

To razkritje prinaša tudi pomembno sporočilo o tistih, ki bi jim privatizacija državnih podjetij odvzela pomemben del njihovega dohodka. Del tega seznama je sedaj pred nami. Seveda je to le manjši del, ki je osredotočen predvsem na eno od fakultet, seveda pa je te podjemnike in naročnike treba poiskati okrog vseh fakultet, znanstvenih ustanov in vseh državnih podjetij in nam jih predstaviti. Še bo zabavno, pa tudi koristno, odkrijemo lahko še naslednje milijarde. Kako preproste so te stvari, če KPK išče milijone in milijarde, z drobižem se pa ne zapleta!

Svojim sodelavcem, ki se niso ravno odlikovali s svojo delavnostjo, sem včasih namignil, naj odštejejo svoje delo in napovejo, kaj bi se v tem primeru spremenilo. To vprašanje bi lahko postavili tudi našim svetovalcem in njihovim naročnikom. Tvegal bom odgovor: razmere bi bile brez teh nasvetov bolj prijazne in država bi bila bogatejša, ne bi bilo bančnih lukenj, »nacionalni interes« se ne bi mogel uveljaviti, ne bi gradili TEŠ 6, pa še operacijske mize bi bile najbrž cenejše.

Družbene razmere v državi niso zavidljive, to občutijo še posebej brezposelni in upokojenci z nizkimi pokojninami. Kolik je lahko delež krivde tega podjemnega podjetništva za te razmere? Menim, da velik, zelo velik! Ni pomembno le dejstvo, da so svetovali to, kar se je zgodilo, ampak resnica, da niso kot sposoben in izbrani del družbe, storili ničesar, kar bi lahko preprečilo naš družbeni polom.

Čas je že, da naša znanost presodi, kolika je njena odgovornost za naše družbeno nazadovanje, saj smo bili na začetku prehoda v kapitalizem na čelu, danes pa smo na repu med državami, ki so v EU prestopile iz socializma v kapitalizem.

Kako naprej

Nisem strokovnjak, ki bi lahko pokazal pravo pot iz naših družbenih razmer, seveda pa se mi zato ni treba odreči pravici zapisati, kaj si želim. Pa še nekaj v opravičilo svojemu predlogu. Resnica o naših razmerah je na ulici, na cesti in za učinkovit predlog ne potrebujemo ta hip več vrhunskih nasvetov, saj bi nas ti najbrž spet speljali v slepo ulico »nacionalnega interesa«.

Vsekakor uravnilovka ni prava rešitev, je le ena od socialističnih predpravic, ki so jo v izmaličeni obliki uživali redki izbranci tudi v našem primeru. Socializem je prava rešitev le za delomrzneže! Uravnilovka je krivica za vse, ki s svojim delom ustvarjajo vrhunske storitve ali so pri svojem delu uspešnejši od drugih, saj omejuje tekmovalnost in ustvarja povprečje, pri nas tudi podpovprečje. Odgovoren lastnik takih krivic ne dopušča in ne spregleda nadpovprečnih posameznikov, saj utirajo pot napredku v podjetju.

V našem primeru je javnost vseh podjemnih pogodb in njihovih vsebin prvi korak, z naslednjim razkrijmo vsebino pogodbenih izdelkov, oziroma nasvetov, v bodoče pa za to vrsto svetovanj poiščimo svetovalce na odprtem trgu. Direktorje državnih podjetij, ki ne zmorejo voditi podjetij brez svetovalcev, zamenjajmo!

Prava in dokončna rešitev te težave in podobnih pa je prodaja večjega dela državnega premoženja. Odprodati je treba deleže še posebej v tistih podjetjih in ustanovah, ki ne morejo tekmovati na svetovnem trgu, v energetiki pa ohraniti v državni lasti le hidroelektrarne.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


1 komentar

Comments are closed.