Razstava Republika Slovenija 30 let del svojih vsebin posveča tudi športu

Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije

Projekt Republika Slovenija 30 let smo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije zastavili v smislu ukvarjanja s samostojno državo, torej z Republiko Slovenijo v njenem poosamosvojitvenem obdobju. Zgodbo smo zato naslonili na prikaz mnogoterih sprememb na področjih politike, vstopanja v mednarodne integracije, lokalne samouprave, gospodarstva, zdravstva, sociale, šolstva, vsakdanjega življenja, okolja, mobilnosti, komunikacij in še bi lahko naštevali. Izpostavili smo nekatere dosežke v tem obdobju: Nobelove nagrajence, svetovno priznane kirurge, literate, umetnike, filozofe, kuharske mojstre in ne nazadnje športnike.

Gre za prvi poskus prikaza pregleda življenja v 30-letnem obdobju samostojne države, življenja, ki ga praktično živimo danes.

Širok izbor tem na razstavi Republika Slovenija 30 let je bil mogoč v sodelovanju z množico državnih organov, ustanov, podjetij, posameznikov

Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije

Na razstavi Republika Slovenija 30 let smo skušali zajeti čim širši nabor tem, žal pa nobeni nismo mogli nameniti toliko prostora, kot bi si ga zaslužila, zato vse to odpira nova vprašanja, dileme in zahteva nova proučevanja in predstavitve. Prav to bi lahko bila nadaljnja usmeritev Muzeja novejše zgodovine Slovenije v prihodnjih letih, kjer se že nakazujejo novi razstavni projekti.

Razstavni prikaz temelji na predmetih, fotografijah, besedilih in statističnih podatkih. Prav Statistični urad Republike Slovenije predstavlja enega najpomembnejših partnerjev pri projektu Republika Slovenija 30 let, saj smo z njihovim naborom podatkov lahko teme dodatno podkrepili.

Sicer pa smo k sodelovanju ob začetku projekta povabili številne državne organe, ustanove, podjetja pa tudi posameznike. Povsod smo naleteli na odprta vrata.

Gre za več kot 120 sodelujočih, s katerimi smo skupaj spisali in predstavili zgodbo Republike Slovenije v tridesetih letih in brez katerih tako obsežnega pionirskega projekta v naši hiši ne bi mogli izpeljati. Prav vsak od teh je dodal svoj košček zgodbe, ki mu danes v Muzeju rečemo Republika Slovenija 30 let.

Naj se na tem mestu zahvalimo še direktorju dr. Jožetu Dežmanu, ki je s svojo iskrivostjo, brezmejno energijo, vedno svežimi mislimi in marsikatero idejo pomagal, da je projekt Republika Slovenija 30 let uspel.

Nastanek države ni bil suhoparen akt, ampak na začetku vojna, potem pa veliko novega, da lahko živimo

Pripravljanje razstave Republika Slovenija 30 let nam je na kratki, intenzivni, na trenutke razburljivi poti do cilja vseskozi zastavljalo nova vprašanja, odpiralo različne teme in hkrati odkrivalo prepletenost dejavnosti, področij, posameznikov, skupin in organizacij na različnih nivojih življenja in delovanja Republike Slovenije.

Nastanek nove države Republike Slovenije pred tridesetimi leti ni pomenil samo suhoparnega pravno formalnega akta razglasitve, ki mu je sledila vojaška obramba in po treh mesecih moratorija na osamosvojitvene procese jeseni 1991 tudi dejanska monetarna, gospodarska, politična in mednarodna osamosvojitev ter posledično priznanje in vstop v globalne integracije.

Z novo državo Republiko Slovenijo je prišlo veliko stvari, ki se danes zdijo skoraj samoumevne. Tik pred njenim nastankom sta bila potrjena dva državna simbola, grb in zastava, slovenska himna je že marca 1990 postala Zdravljica. V obtok je prišel nov denar, potovali smo z novimi potnimi listi in se identificirali z novimi osebnimi listinami, drugačne registrske tablice so krasile v tridesetih letih precej spremenjen vozni park – in vse to ne samo enkrat.

Pomembni predmeti na razstavi Republika Slovenija 30 let so protokolarna darila

Vse to in še veliko več predstavljamo tudi na razstavi Republika Slovenija 30 let. Gre za muzejsko postavitev z daleč največ zanimivimi, atraktivnimi in tudi prvič videnimi predmeti v zadnjem času. Poseben poudarek smo namenili protokolarnim darilom, ki so jih najvišji predstavniki naše države prejemali ob sprejemih tujih gostov in ob svojih obiskih v tujini.

Prepoznali smo jih kot pomemben del tridesetletne zgodbe Republike Slovenije in njenega mednarodnega položaja ter jih umestili na razstavo.

Naš Muzej novejše zgodovine Slovenije je imel pri tem odlično izhodišče, saj že skoraj dvajset let hrani darila prvega predsednika RS Milana Kučana. Letos se vrši prevzem daril nekdanjih predsednikov dr. Janeza Drnovška in dr. Danila Türka. Želja po razstavni predstavitvi dosedanjih štirih predsednikov z izborom njihovih daril nas je vodila tudi do predsednika Boruta Pahorja oz. Urada predsednika RS. Za razstavo so nam prijazno posodili izbor njegovih daril, za kar se jim še enkrat najlepše zahvaljujemo.

Vsako v sebi zagotovo skriva večplastno zgodbo, tako okrasni krožnik Francesca Cossige, italijanskega predsednika, ki je januarja 1992 kot prvi od tujih državnikov obiskal pravkar priznano Slovenijo, kot fotografija kraljice Elizabete II. in njenega pred nedavnim umrlega moža Filipa iz leta 2019.

Poleg predsedniških smo obiskovalcem na ogled postavili tudi darila Državnega sveta, ki smo jih v hrambo prejeli leta 2019.

Na pragu novega slovenskega predsedovanja Svetu EZ smo v istem sklopu razstavili tudi protokolarna darila, ki jih je Slovenija podarjala svojim gostom ob prvem predsedovanju leta 2008. Njihov širši nabor je na ogled v odprtih depojih MNZS v Pivki. Ogledate si jih lahko takoj ob vstopu v muzejsko avlo v dveh vitrinah.

Tako številni danes prvič razstavljeni predmeti kot protokolarna darila s svojimi zgodbami in večnim pridihom svetovljanstva so zagotovo pomembno izhodišče za naše nadaljnje delo, smer zbiralne politike in bodoče razstave, ki bodo nedvomno privabile nove obiskovalce.

Fotografije Tomija Lombarja, ki jih je doniral muzeju, pred pročeljem stavbe MNZS

Tokrat razstavljene fotografije pred pročeljem Muzeja novejše zgodovine Slovenije so delo fotoreporterja Tomija Lombarja, ki je celoten opus fotografij, ustvarjenih za Anteno, Dnevnik, Republiko, Delo Revije in – najdlje za Delo in njegove edicije, podaril muzeju. Z njegovo donacijo fotografij je muzej prejel prvi obsežen fond fotografij iz vseh treh desetletij samostojne Slovenije, saj je Tomi Lombar v svet reporterske fotografije vstopil, ko je bilo na obzorju rojstvo samostojne države. Fotografska razstava TOMI LOMBAR: Razstava ob donaciji opusa fotografij – od rojstva samostojne Slovenije do obzorja njene tridesetletnice je bila postavljena na kulturni praznik, 8. februarja 2021, in je zdaj, v pričakovanju tridesetletnice samostojnosti, le nekoliko osvežena. Na ogled bo do 29. avgusta 2021. Tomija Lombarja predstavlja kot vojnega fotoreporterja, kot fotoreporterja slovenskih športnikov, ki so doživeli olimpijsko slavo, in kot fotoreporterja svetovno znanih osebnosti, ki so obiskale samostojno Slovenijo. Vsebinski obseg njegovega fotografiranja je seveda bistveno večji.

Fotografije je doniral tudi Joco Žnidaršič, te bodo od 15. junija naprej razstavljene v Cankarjevem domu

Da je pričakovanje 30-letnice samostojne Slovenije še lepše, gre zasluga eminentnemu fotoreporterju Jocu Žnidaršiču. Tudi Joco Žnidaršič je del svojega fotografskega opusa že podaril Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Takšne donacije nacionalnemu muzeju in s tem posredno lastni državi so poklon kulturi, narodu, državi. Čez teden dni, 15. junija 2021, bo v Cankarjevem domu odprta razstava z naslovom JOCO ŽNIDARŠIČ: Leta preloma, ki jo pripravljata Cankarjev dom in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Razstava nastaja v počastitev slovenskega nacionalnega vzpona, slovenskih množic in posameznikov, ki so terjali človekove pravice in demokratične volitve, plebiscitarne enotnosti, športnih vrhuncev, ki so krepili narodno zavest, kulturnikov, ki so poživljali identiteto naroda, v počastitev nastanka države in v spomin na vojno za njeno obrambo. Fotografski prepleti bodo gledalca soočali z leti preloma, kot jih je dokumentiral Joco Žnidaršič. Razstava bo na ogled do 1. novembra 2021.

Pomembni promotorji naše države so vsekakor športniki

Razstava Republika Slovenija 30 let del svojih vsebin posveča tudi športu: športnikom in športnicam ter ekipam, ki so nas v zadnjih tridesetih letih navduševali s svojimi rezultati. Če smo kdaj, smo Slovenci in Slovenke enotni, ko pred malimi ekrani ali na polnih športnih tribunah z navijanjem pristavimo svoj delček h končnemu uspehu športnika ali športnice oz. ekipe. Če ob tem zadoni še Zdravljica, nas brez kančka obotavljanja preplavi ponos in brez sramu, a z malce zavisti z veseljem nazdravimo uspehu. Osvojena medalja ali pokal sta s tem vsaj za trenutek tudi malce naša.

Športniki in njihove organizacije so z veseljem sodelovali pri pripravi razstave Republika Slovenija 30 let

Priprava letošnje razstave je bila za nas, muzealce, priložnost, da te zares izjemne osebnosti spoznamo tudi od blizu. Prav to poskušamo ponuditi tudi našim obiskovalcem in obiskovalkam. Odpravili smo se kar od vrat do vrat ter pri tem spoznali, da te izjemne osebnosti poleg osvojenih medalj združuje še nekaj lastnosti. To sta predvsem skromnost in pripravljenost, da skupaj ustvarimo še eno uspešno zgodbo, za kar na tem mestu izrekam zahvalo prav vsakemu izmed vpletenih.

Vsi se zavedamo, da je šport res široko področje in tudi mi smo se v svoji zgodbi žal morali omejiti. Tako smo se letos posvetili prikazu osvojenih odličij na olimpijskih in paraolimpijskih igrah. Slovenski športniki in športnice so namreč v samostojni Sloveniji nastopili na štirinajstih olimpijadah, na katerih so osvojili kar štirideset medalj. Ob dvajsetih bronastih in trinajstih srebrnih medaljah je na olimpijskem odru kar sedemkrat zadonela slovenska himna. Njihov uspeh so z osvojenimi devetnajstimi medaljami dopolnjevali tudi slovenski paraolimpijski športniki in športnice. Stkalo se je zares odlično sodelovanje z Olimpijskim komitejem Slovenije ter z Zvezo za šport invalidov Slovenije – Slovenskim paraolimpijskim komitejem, ki nakazuje, da našega sodelovanja še ne bo tako hitro konec. Zato vas na tem mestu hkrati tudi vabim, da se že čez leto dni spet srečamo ob enaki priložnosti z obljubo, da nas bo šport s svojimi uspešnimi zgodbami še naprej združeval.

Na razstavi se s pokali in drugimi lovorikami uspešni olimpijski zgodbi pridružujejo še Slovenska košarkarska zveza, Slovenska odbojkarska zveza, Slovenska nogometna zveza, Slovenska hokejska zveza in Slovenska rokometna zveza. Prav vsi so – z željo, da se tako zahvalijo svojim zvestim navijačem – na ogled postavili svoja najpomembnejša osvojena odličja.