Volitve minile v duhu vsi proti vsem, ki jih skrbijo nezakonite migracije

9
738

Ko blatite Janšo, smo prizadeti prav vsi, ki smo z njim branili SlovenijoBrez pretiravanja bi lahko rekli, da je bil letošnji maj mesec komunistične propagande. Že konec aprila so levičarji iz »zgodovinske ropotarnice« potegnili lažne in polresnične dogodke iz časov, ko so bili njihovi voditelji tesno povezani s sovjetskim komunističnim režimom in ne s slovenskim narodom, kot trdijo danes.

Po zmagi s pomočjo imperialističnih sil oziroma po koncu druge svetovne vojne, smo Slovenci 45 let še vedno živeli v »blaginji« komunističnega pomanjkanja. Zato smo morali številne življenjske potrebščine »švercati« iz držav »grdega« kapitalizma. In to smo počeli zgolj zato, ker komunistični »veljaki« niso pustili, da bi se v državi s socialistično ureditvijo razvajali z izdelki kapitalističnega sveta.

To je 27. april dan, ki ga komunisti še vedno poveličujejo kot dan »D« (OF), pa čeprav se tistega dne ni zgodilo nič. To je v enem izmed zadnjih intervjujev potrdil tudi oče slovenskega komunizma Edvard Kardelj. Njegovi učenci oz. »potomci« pa še po 40 letih od njegove smrti ne verjamejo njegovemu besedam, pač pa brez vsakega spoštovanja do svojega »učitelja« sanjajo o dogodku, ki ga v resnici nikoli ni bilo.

Nato je sledil prvi maj – praznik dela, ki so ga v Evropo, še preden so ga začeli praznovati slovenskimi komunisti, »uvozili« iz ZDA. A glej ga zlomka: naši levičarji so ga kmalu po drugi svetovni vojni vzeli za »uspešnico« komunizma in temu sledijo (verjamejo) še danes. Tako so nas učili tudi v osnovni šoli. Takratni komunisti so nas v tistih »zlatih« časih za prvi maj vabili na Rožnik, Jošt … ali kakšno drugo vzpetino, kjer so nam njihovi agitatorji prijazno, brez grmenja po delodajalcih in vladajoči komunistični eliti  govorili vse najlepše. Z vsemi presežki so hvalili komunistično oblast ter uspehe njenega delovnega ljudstva.

Takrat nas niso spodbujali k temu, da moramo zahtevati višje plače, tako kot to danes počnejo sedaj vodilni sindikalisti. »Če nam jih ne boste dali, si jih bomo pa vzeli sami …«, je pred časom, na protestnem shodu pred vladno palačo »grmela« Ljerkićeva, prva sindikalistka Svobodnih sindikatov Slovenije.

Govornica bi v času komunizma za tak poziv dobila povabilo za dopust na Goli otok, kjer bi se igrala s prenašanjem kamenja iz enega kupa na drugi drugi del nekje drugje na tem pustem in skalnatem otoku. V tistih časih so nam govorili le o vrednotah in uspehih Komunistične partije in njenega vodje Tita, ki je nas opazoval iz vseh izložbenih oken ter skrbno cenzuriranih obcestnih transparentov.

Danes pa je to vse drugače. Tovariši politiki, če mednje štejem ljubljanskega župana, so polni kritik na račun delodajalcev in delavskih pravic, katerih kršitelji so prav oni.

Ko smo po letošnjih prvomajskih prazničnih in predvolilnih shodih zares stopili v majski delovni dan, pa se je začela tudi tista prava predvolilna evforija za osem sedežev  Evropskega parlamenta.

Kampanja je bila na prvi pogled umirjena, a vendarje bila izjemno prefinjena. Najbolj zagreti kandidati iz strank levega bloka se, kljub novinarski korektnosti pri postavljanju vprašanj, niso pustili zmesti. Predvsem so, to je že postala slovenska politična mantra, zelo zvito, a vendar dovolj slišno, napadali stranko SDS. Ta ima po njihovem mnenju spornega voditelja Janeza Janšo, s katerim nihče o njih ne želi sodelovati. Tako se je lahko razumelo tudi predstavnike krščanske stranke NSi, tudi njihove kandidate med volilno kampanjo.

Kljub temu je zanimivo, da so skozi celo kampanjo prav vse stranke, ki nasprotujejo sodelovanju z najbolj uspešno stranko na volitvah, poudarjale pomembnost »sodelovanja za dobrobit države«. Dvojna morala!? Ni kaj! Pa vendar je ponovno zmagala SDS, ki se ji je letos pridružila SLS. In Slovenija je znova pokrita z rumeno barvo.

Da je bila udeležba na volitvah med najnižjimi v EU, je kriva predvsem medijska propaganda. Javno izpostavljanje »visokih!?« plač evro poslancev, je bila voda na mlin slovenski »fovšiji« in zavisti: »Samo za plače se jim gre!« Zato tako nizka udeležba, lahko bi rekli kar bojkot zaradi osmih bruseljskih plač. Sramota za slovenski narod, ki na račun članstva v EU živi bolje od ostalih narodov, s katerimi smo bili povezani v nekdanji Jugi.

Kljub vsemu sem prepričan, da se je za te osme prestižne sedeže vredno boriti. Tisti, ki jih na koncu tudi dosežejo, pa morajo imeti veliko znanja in tudi drugih kvalitet, da postanejo v Bruslju slovenski ponos.

Če iskreno pomislim, smo volivci, kljub nizki udeležbi, izbrali vsaj polovico ustreznih in sposobnih poslank in poslancev, ki bodo znali, vsaj tako upam, v naslednji petih letih modro in pametno zastopati Slovenijo in Evropo v duhu socialnih in krščanskih vrednot, na katerih je Evropa zgrajena in stoji. Z izgubo teh vrednot lahko Evropa in z njo njeni narodi padejo v kaos, predvsem zaradi nepremostljivih verskih in kulturnih razlik, ki pri evropski narodih vzbujajo strah.

V predvolilni kampanji je nastopalo 14 strank s preko sto kandidatk in kandidatov. Na tem podiju je bilo veliko gneče in na koncu veliko razočaranih. V času predvolilne kampanje so nam mediji ponujali zgolj lepe besede o pomembnosti volitev v evropski parlament. Prepričati so nas želeli, da nam le zmaga evropskih levih strank lahko prinese bolj socialno, pravično in zeleno Evropo. Le tega nam niso znali povedati, kako jim bo to uspelo narediti.

Predvsem sem pogrešal razprave o tem, kaj vse smo v Sloveniji zgradili z denarjem iz evropskih skladov in s pomočjo kohezijskih sredstev. Koliko vrtcev, šol, programov za izobraževanje, za znanost itd., … je bilo izvedeno. Koliko cest je bilo zgrajeno s pomočjo teh sredstev, koliko smo prejeli kmetijskih subvencij in še vrsto drugih ugodnosti. In kaj vse bomo v prihodnje uspeli zgraditi s pomočjo Evrope, da nam bo v prihodnje bolje in lažje.

Nič od tega nam niso znali povedati, njihove razprave na predvolilnih soočenjih so se vrtele v duhu vsi proti vsem, ki se ne strinjajo s politiko promuslimanske emigracije, oziroma o sprejemanju muslimanskih »vojakov« v naše domove. Je to rešitev za narode Evrope

9 KOMENTARJI

  1. Težko razumeti, kaj si levičarji in papež Frančišek obetajo od nezakonitih muslimanskih migracij. Glede na dosedanje izkušnje, nič dobrega in koristnega, pač pa veliko novih težav. Kot kaže, jih pri tem vodi zgolj nasprotovanje krščanstvu in krščanski kulturi, kakršna je veljala do sedaj. Samomorilski sindrom?

    To so tisti hinavci, ki imajo polna usta sodelovanja, empatije, ljubezni idr., toda strogo selektivno. Samo do naših. Sicer glede hinavščine tudi “krščanska” NSi ne zaostaja za zagovorniki nezakonitih migracij, kot navaja tudi avtor. Žal. Medijski, šolski, kulturniški, vatikanski idr. agitprop daje rezultate. Oprane glave volivcev se obnašajo skladno s tem. Koliko ljudi je še sposobno misliti s svojo glavo? Kot kaže, ne prav veliko.

    Sicer bo problem nezakonitih migracij rešen ali ne bo rešen na evropski ravni. Tudi tam so podobne razmere kot v Sloveniji. Tudi tam se delijo na naše in nenaše. Če bo EU ta mandat dočakala v enem kosu, bo to že uspeh.

    • “Težko razumeti, kaj si levičarji in papež Frančišek obetajo od nezakonitih muslimanskih migracij.”

      Ja, tudi jaz ne dojamem. Vendar pa, če naredimo predpostavko, da so EU domorodci že skoraj izumrli,imajo še nekaj dni na tem svetu, se pa zadeva popolnoma spremeni. Preostali EU kristjani potem postanejo misijonarji v kruti deželi, kjer jih bo veliko ostalo brez glave.

      Ja, to je edina logična razlaga, ki se jo jaz domislim. Ampak jaz se ne bi že kar vdal.

      • No ja, milijarde, ki jih bodo vrgli v migrante, bi lahko uporabili za večjo rodnost domorodcev. Toda to ni njihov namen.

        Ohranjanje nizke rodnosti (“pravica” žensk, da se lahko pobije čim več nerojenih otrok) in ilegalne migracije sta dva usklajena ukrepa iste politike.

  2. Levica v zahodnem svetu se iz zmerne socialdemokratske usmerjenosti spreminja v skrajno levico (Sanders, Corbyn, Timmermans, Schulz), ta se pa naskrivaj vedno bolj zavzema za večno totalitarno oblast, s prvimi simptomi kulturnega marksizma, politične korektnosti medijev in sovražnega govora. S pospešenim uvozom migrantov pričakujejo več svojih volilcev, dokler bo še delovala demokracija, nato pa ob vedno večjem uveljavljanju šerije in džihada državljansko vojno in z njo revolucijo in prevzem oblasti, kot so med ww1 uspeli v Rusiji boljševiki in med ww2 v Jugoslaviji in na Kitajskem komunisti. Kdo vodi to agendo, ki se širi tudi na ljudske in liberalne stranke še ni jasno.
    Teže je razumeti katoliško vodstvo, ki je v zadnjem tisočletju napravilo pravi idejni salto mortale! Karel Veliki je iztrebil s poboji germanska plemena, ki se niso hotela spreobrniti v krščanstvo. Papežev legat je pred pobojem krivoverskih Katarov menda rekel: kar pobijte jih vse, bo že Gospod ločil med pravovernimi in krivoverci. Papež sam je inspiriral križarske vojne proti muslimanom na Bližnjem vzhodu, odobraval rekonkvisto na Pirenejskem polotoku in boje s Turki na Balkanu. Tridesetletna verska vojna je prepolovila prebivalstvo Srednje Evrope, da ne govorimo o inkviziciji in čarovnicah. Zdaj je pa katoliška vera ena sama ljubezen do muslimanske invazije in prikrivanje ogroženosti in pobojev kristjanov ter onečaščanja in podiranja cerkva. Če Cerkev pri teh preobratih in najmodernejši spolni razposajenosti res vodi Sv. Duh, ga je težko razumeti!

    • Ne vem, če se levi, liberalni in nekoč desni res radikalizirajo ali postajajo samo bolj odkriti. Saj t.i. pravice do splava in namerno “plemenitenje” hrane, da so moški manj plodni, niso od danes ali včeraj. V zvezi z nezakonitimi in dobro organiziranimi migracijami (skoraj izključno mladih moških) so se najprej izgovarjali na vojne na Bližnjem vzhodu. Ko ni bilo več Obame, da bi bombardiral, so se domislili, da so za migracije krive klimatske spremembe. Končno so prišli na dan z izjavo, da je njihov glavni program zamenjava evropskega prebivalstva. Zato brez slabe vesti kršijo zakone, ki so jih sami sprejeli in tudi plačujejo nevladne organizacije, da pomagajo pri tihotapljenju. Plačujejo pa tudi same migrante.

      Kaj bodo z njimi počeli, ni jasno. Za delo v razvitem svetu 21. stoletja niso primerni, za dvig plodnosti prav tako ne. Plodnost je odvisna predvsem od razpoložljivih žensk v plodni dobi. Vsekakor bo prišlo do večje konfliktnosti in tudi manjše varnost družbe. Kar bo posredno vplivalo tudi na manjšo gospodarsko uspešnost. Dvomim pa, da bi zaradi tega prišlo do revolucije. Bolj verjetno se mi zdi, da bi nestvarne zahteve Zelenih, ki jih vodijo okoljski ideologi in ne stroka, lahko povzročile propad npr. avtomobilske industrije, kar bi spravilo na ceste na stotisoče delavcev. To bi pa lahko povzročilo revolucijo.

      Kar zadev vlogo Katoliške cerkve, je v vsakem primeru zelo problematična. Ko so preganjali, mučili in pobijali t.i. krivoverce, so kršili celo Staro zavezo. Pri čemer so bili glede na Jezusovo učenje pogosto sami večji krivoverci, kot tisti, ki so jih preganjali. Pri vsaki vojni gre samo za oblast. In tudi v tem primeru je bilo tako. Sedanje spodbujanje kršenja zakonov z namenom zamenjave prebivalstva, je stvar politike in ne religije. Zato to nima nobene zveze s Svetim duhom. V tej Cerkvi so žal pogosto na delu drugi duhovi.

      • Tu napisani prehitri sklepi so zelo vprasljivi, enkrat enostranski pretirani posplosujoci, drugic nedokazljivi, tretjic izkrivljeni, manipulativni, paranoidno diabolizirajoci. Niso ljudje na tej zemlji sami angeli, ampak tako mnozicno predani zlu, delanju slabega pa ljudje v nacelu niso. Ne Obama, ne evropski voditelji. Ne Zeleni. Niti vodstvo Cerkve ne. Ne v preteklosti. Niti v sedanjosti s Franciskom vred. Si ti nemara v depresiji, da vse tako usodno crno vidis?

Prijava

Za komentiranje se prijavite