Starejši in modrejši ljudje znajo povedati, da za zasebno življenje pogosto velja »hiša razdeljena, razpada kakor razpuščena«. Podobno velja za slovensko ustavno demokracijo. Pri nas se odločitve sprejemajo mimo prava ali v nasprotju z njim. Tako začne ustavna demokracija počasi razpadati kot razdeljena hiša. Ustavo zamenja samovolja oblastnih elit, ki pravo uporabljajo kot orožje za vzdrževanje svoje oblasti. Uresničevanje vladavine prava je vse od demokratizacije in osamosvojitve slovenske države nebodigatreba. V zreli ustavni demokraciji vladavina prava preprečuje zlorabo oblasti vladajoče večine. A to je teorija, resničnost je nekoliko drugačna. Odločitve se vse prepogosto, celo sistematično in vsesplošno sprejemajo mimo prava, zgolj na podlagi moči, ki jo posamezniku oziroma kolektivnemu organu prinaša javna funkcija. Vladajoča izvršilna oblast še vedno ne razume vladavine prava. Pravo se še vedno uporablja kot sredstvo za opravičevanje vladajočih arbitrarnih odločitev.
Vse tri veje oblasti bi morale odločbe ustavnega sodišča spoštovati in jih uresničevati
Ko smo pred več kot sedemindvajsetimi leti sprejeli slovensko ustavo, smo se zavezali, da bo Ustavno sodišče RS najvišji varuh človekovih pravic, zakonitosti in ustavnosti. Da bodo njegove odločbe kot najvišjega razsodnika brezpogojno zavezujoče. Vsakokratna oblast bo vedno želela omejiti vlogo ustavnega sodišča najprej z izvolitvijo svojih somišljenikov za ustavne sodnike in nato s pritiski na njihovo odločanje, tudi preko »telefonskega prava«, kot domnevajo nekateri komentatorji. Vsakokratni sodniki in sodnice ustavnega sodišča zagotovo imajo svojo ideologijo, kot s kolegi ugotavljamo v raziskovalnem projektu Ideologija na Ustavnem sodišču. Nekateri ustavni sodniki so bolj naklonjeni varovanju pravic posameznika, drugi bolj interesov države. A njihove odločitve je potrebno uresničevati in spoštovati, četudi se z njimi ne strinjamo.
Vse tri veje oblasti bi morale odločbe ustavnega sodišča spoštovati in jih uresničevati. Sodna veja bi morala ustavne argumente uporabljati v vsaki konkretni zadevi, izvršilna pri pripravi ustavno skladnih zakonodajnih predlog in zakonodajna pri sprejemanju zakonov. Žal prihaja do nasprotnega postopanja. Sodna veja le v redkih primerih uporablja ustavnopravne argumente. Izvršilna oblast pa v zakonodajno vejo oblasti celo pošilja zakone, ki nasprotujejo ne le ustavi, temveč že sprejetim odločitvam ustavnega sodišča. Ustava in njene vrednote še vedno niso ponotranjene v vseh vejah slovenske državne oblasti.
Ravnanje, ki je v posmeh vrednoti pluralizma
Državni zbor ni izglasoval novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, a protiustavno stanje in posledice ostajajo. Odločba ustavnega sodišča še vedno ostaja neizvršena. Otroci in njihovi starši, ki obiskujejo zasebne osnovne šole, so še naprej diskriminirani nasproti drugim, ki obiskujejo državne osnovne šole. Takšne prakse so v posmeh vrednoti pluralizma, ki naj bi ga varovala slovenska ustava. Zavrnitev novele ne spreminja dejstva, da je izvršilna oblast v omenjenem primeru popolnoma zlorabila ustavo. Uspelo ji je skoraj vzpostaviti enoumje v slovenskem izobraževalnem sistemu. V slovenskem javnem prostoru se zdi, da je prav enoumje končni namen delovanja političnega prostora, da bo lahko s totalitarnimi prijemi znova zlorabljal človekove pravice slovenskih prebivalcev s ciljem širjenja privilegijev svojih družin in neformalnih omrežij.
Zagotovitev uresničevanja odločbe ustavnega sodišča o enakovrednem financiranju zasebnega šolstva seveda ni edina odločba ustavnega sodišča, ki še ni bila izvršena in spoštovana. Ob koncu leta 2018 je bilo takih kar 14, od ugotovljenih neustavnosti nekaterih določb zakona o parlamentarni preiskavi do ugotovljenih neustavnih določb zakona o graditvi objektov. Nespoštovanje odločb ustavnega sodišča je vrh ledene gore, ki ga javnost zaradi vrhovnega položaja tega sodišča bolj spremlja. Pod vrhom ustavnega sodišča pa je brezpravje bolj skrito očem javnosti. Le včasih denimo. pridejo tako na dan očitne zlorabe prava, kot jih je meseca junija ugotovilo Upravno sodišče v Mariboru v zadevi arbitrarne prepovedi koncerta glasbenika Thompsona.
Ustava in njene vrednote še vedno niso ponotranjene v vseh vejah slovenske državne oblasti
Spoštovanje in uresničevanje ustave in prava, boste nekateri pripomnili, je v slovenski družbi težko doseči. Težko je v nekaj desetletjih izbrisati desetletne in stoletne sledi brezpravja.
Slovenski ljudje težko odrečejo svojcem, prijateljem in znancem, da jim pomagajo in »zrihtajo« kakšno zadevo. Vedo, da bodo lahko računali na podobno pomoč, ko se bodo sami znašli v stiski. Prijateljski in sosedski stiki sodijo med najlepše značilnosti slovenske družbe, seveda bolj na podeželju kot v mestih. Teh povezav pa ne gre enačiti in povezovati z neformalnimi paradržavnimi strukturami, ki v tem trenutku obvladujejo strukture slovenskih institucij demokratične in pravne države in pravzaprav velike večine javnega sektorja. Neformalna omrežja ne delujejo niti ne želijo delovati v javnem interesu, saj se osredinjajo predvsem na maksimizacijo dobička iz javnih sredstev. Delujejo le na podlagi moči, pravo pa uporabljajo le kot sredstvo za uresničevanje svojih interesov.
Uresničevanje odločb najvišjega varuha ustavnosti in človekovih pravic sporoča nižjim ravnem, da je v slovenski družbi sprejemljivo le dosledno spoštovanje ustave in pravnega reda. Sami se v snu prepričujemo, kako lepo je živeti v tako raznovrstni, bogati in čudoviti deželi. Ko se iz tega sna kmalu prebudimo, se naše vsakdanje življenje hitro vrne v zatečeno stanje brezpravja, kjer ustavne vrednote svobode, enakosti, solidarnosti in pluralizma ostajajo neizživete. A te vrednote so odvisne predvsem od nas, koliko od nas samih je pripravljenih žrtvovati del zasebnega in drugega življenja, da bo naš sen nekoč postal resničnost.
Vir: Slovenski čas 111(2019), str. 2-3
