Razpad sistema ali kaj drugega?

V zadnjih dveh dnevih smo dočakali Gotoda. Najprej nas je računsko sodišče razveselilo s poročilom o reviziji najema stavbe NPU, v bistvu pač z objavo uradne potrditve tistega, o čemer so sicer čivkali vrabci na vejah in kar so slovenski mediji objavili že neštetokrat. Naslednji dan je svojo vlogo odigrala še protikorupcijska komisija in jasno in glasno povedala, da je pri tem poslu zaznala elemente koruptivnega dejanja. Da bi bila mera polna in zabava totalna, se predsednik vlade ni izneveril svojemu običaju smešenja sebe in funkcije, ki jo opravlja in je prvi dan hitropotezno (in na moč predvidljivo) podprl Kresalovo, ta pa je drugi dan še bolj hitropotezno (in manj predvidljivo) kljub temu odstopila. Menda zato, ker je zagovornica pravne države.

Zdi se, da pred zadnjimi volitvami skupaj napaberkovani sistem jesenske oblasti razpada. Pahor je ostal sam, nima dovolj ministrov, nima dovolj poslancev, nima informacij, nima spoštovanja, nima samospoštovanja in nima stika z realnostjo. Slovenija je pogorišče. Zdi se, da je situacija idealna za zmago opozicije. V mislih imam seveda pravo opozicijo, predvsem pomladne stranke in ne kak Zares, ki izvaja potitično (opozicijsko) mimikrijo, ker je to za njih politično oportuno. Razmišljamo lahko še naprej: da, ker bo Janša, najresnejši kandidat za mandatarja, svojo nalogo dobro opravil in Slovenijo spravil v dobro kondicijo, bo lahko še dolgo vladal.

No, situacija ne bo tako enostavna. Niti najmanj. Pri tem ne gre le za to, da imajo volivci pogosto omejen rok zamer celo do najbolj spornih praks, osebkov in strank in da je politični spomin kratek. Gre bolj za to, da je beg v predčasne volitve, sicer najboljša možnost, da se Slovenija čim prej znebi sedanjih katastrofalnih oblastnikov, zaradi zunanjih okoliščin postal tudi najboljša opcija jesenskih strank.

Morda malce provokativna teza. Za kaj gre?

Čedalje bolj odločno se nakazuje se drugi val krize in če do nje pride, bo ta bo za Slovenijo veliko bolj krut, kot je bil prvi. Iz enostavnega razloga, ker je aktualna oblast slabo gospodarila, ker smo pojedli vse, kar smo lahko in ker ne bomo mogli več živeti na kredit. Z vidika jesenskih strank, tj. reformiranih komunistov in sopotnikov, je v bistvu najbolj racionalna odločitev obdobje naslednjega mandata pregrmeti v varni opoziciji. Saj veste, tam, kjer lahko – ni pa nujno tako – nič ne delaš, trosiš traparije, organiziraš novinarske peticije in nenazadnje tudi kak veliki pok?

/ … /

Kaj storiti? Opcije, da se zavestno odpoveš oblasti, ki jo bodo v prihajajoči situaciji morda ubrale jesenske stranke, na pomladni strani ne sme biti. Odgovorna pomladna politika ni egoistična. Zato je potrebno narediti dvoje. Prvič, zmagati na naslednjih volitvah. Ta zmaga mora biti tako močna, da bodo lahko zmagovalci odpravili razvojne blokade ekonomsko in moralno bankrotiranega sistema. In drugič, ta sistem bo potrebno tudi v resnici spremeniti in Slovenijo spremeniti v aktivno in razvojno usmerjeno družbo. To je nujni predpogoj za zmago na naslednjih volitvah. In ta naslednja zmaga bo še pomembnejša kot prva. Potrebna je zato, da Slovenija opravi s paraziti, zaradi katerih smo zajedli v lastno substanco.

Več: Blog Borut Rončevič