Razmišljaj! Razčleni! Bodi razgledan!

19
Mobilni telefon Foto: Aleš Čerin
Mobilni telefon Foto: Aleš Čerin

Prisluškujem pogovoru na avtobusu, ki ga s kotičkom očesa tudi opazujem. »Glej, umrl je Robin Williams.« »Resno? Pa ravno on …« »Ojej. Ej, kaj je pa s temi Rusi narobe? Spet želijo zavzeti cel svet …« »A ta se je pa spet ločila? Kaj je s temi igralci …« Vidim prste, ki lenobno drsijo po zaslonih pametnih telefonov, čutim odsotne poglede, ki le bežno in topo pogledajo naslov nekonstruktivne novice. »Ta prekleti telefon!? Baterija ugasne, takrat ko ga najbolj potrebujem!?« Slišim. No, saj imaš enako poneumljajočo alternativo, pomislim, ter se ozrem na ekrane, ki jih LPP velikodušno postavlja v svoje avtobuse. Novice so identične, s šovinističnim naslovom in skopo obrazložitvijo. Za nameček se ti pred očmi vrti horoskop ter komentarji posameznikov, ki imajo preveč časa in denarja na telefonu.

Situacija je izmišljena, toda prav s podobnim se soočam na vsakem koraku. Še največkrat v »družbi«, v »mestu«, »med ljudmi«, tam, kjer naj bi prišel v »stik s svetom«. Naletim pa na tok brezsmiselnih povezav, besed, nepremišljenih obsodb. Tudi ob osebnem pogovoru ni redko, da se sogovorec driča po telefonskem zaslonu in »spremlja dogajanje v svetu«. Ob vsakem takem trivialnem podajanju novic me zmrazi, saj se mi zdi, da si prav vsaka »novica« oziroma dogodek zasluži precej več kot pritegujoč, velikokrat neresničen naslov ter dobesedno par (2!) vrstičk. Novica je težko objektivna, zato mora človek biti pozoren, kdo novico podaja. Človek se mora tudi zavedati, da za novico stoji zgodovina, ljudje, odnosi, čustva, garanje. Kako lahko pravilno oceniš situacijo bombardiranja v Iraku, če ti po dvajsetsekundnem drdrajočem sporočanju napovejo, da želi novopečena hollywoodska mamica shujšati do svojega rojstnega dne ter zraven še predlagajo, kako speči najbolj omamne palačinke? Zdi se mi, da si vsak težji dogodek zasluži čas za konstruktivno debato ter osebni premislek. Rekli boste, da je novic preveč, da bi lahko vse prerešetali. Pa je toliko novic mar potrebno?

Treba je biti obveščen o dogajanju v svetu, pravijo. Treba je biti razgledan in slediti vsakdanu, pravijo. Ne smeš se zabubiti v svoj svet. Se strinjam. Toda, ali mar tudi polovično dojemanje dogajanja ni zgolj tvoje omejeno dojemanje okolice, »sveta«?

Včasih imam občutek, kot da novice dojemamo kot reklame. Ravno tako dolge so, ravno tako se vzorci novic ponavljajo in nam podzavestno ustvarijo irealno podobo situacije. Zdaj že vemo, da so Rusi grdi packi, ki želijo zavzeti svet (ne vprašamo pa se, ali jih niso prehiteli že Američani), da je Robin Williams zgrešeni obupanec, ta igralka zmešana avša. Najhuje pa je, tako kot za reklame, da jih ne dojemamo s polno zavestjo, da jih ne razčlenimo in poskušamo razumeti. Znano je, da smo najbolj nemočni ob tistih reklamah, ki jih spregledamo, jih niti ne opazimo. Zdi se mi, da velja enako tudi za novice, ki jih bombastično zasledimo po radiju, televiziji, poceni časopisih.

Zdi se mi, da bi bilo veliko pametneje razčleniti en dogodek, kot pa lotiti se vseh dražljajev, ki nam jih podaja naš dragi globalizirani svet. Veliko bolje bi bilo odreči se pasivnemu spremljanju dražljajev ter prebrati kakšen strokoven, po možnosti neodvisen članek o družbeni problematiki, ki ga npr. doživlja vojno območje, o zgodovini ali razmišljanju ruskega naroda, mogoče poslušati kakšnega izkušenega psihologa, ki govori o eni najbolj razširjenih bolezni sodobnega časa, depresiji, ter poklicati prijatelja, ga povprašati za pravo, argumentirano mnenje. Šele tedaj, po nekaj osebno vloženega truda, se mi zdi vredno, da novico presojamo. V nedovršniku! Večina novic namreč odraža posledice človeških dejanj, ki se jim nikoli ne more priti do dna. Mogoče se pa ravno zato ustrašimo, tako kot na primer pri vprašanju nesmrtnosti, in raje ostanemo pasivni. A naši možgani in osebnost nam bodo ob konstruktivnem razmišljanju o problematiki v svetu veliko bolj hvaležni.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


19 KOMENTARJI

  1. > Ej, kaj je pa s temi Rusi narobe?
    > Spet želijo zavzeti cel svet …

    Svojčas so se Slovenci podobno obnašali.
    Poskušali so vkorakati v Novo Mesto… 😉

  2. Ja, ljudje v SLO so “neverjetni”. Niti slučajno ne vedo kaj je bistvo, ukvarjajo se z vsem mogočim, “prebirajo” vso mogačo tiskano in elektronsko navlako, resnega pa nič,. Nikdar še niso bili tako “informirani”, NIKDAR TUDI ŠE NISO tako malo razumeli in vedeli. Huje kot to da prebirajo oslarije iz sfere estrade, športa ipd, je to, da si zapomnijo vse laži in afere, pa hkrati NIČESAR RESNEGA IN KLJUČNEGA. Takim je res lahko vladati. Seveda vemo, da so rabili komiji 45 plus 25 let, da so ljudi spravili v tako stanje. Folk pa je nezadnje večinsko klecnil. Argumenti nič ne pomagajo, v glavah zanje ni prostora.
    Še krave v hlevu bi razumele igre okoli Patrije, datumov, zavlačevanja ipd, le večinski SLO folk tega ne razume. Koga lahko še tako naplahtaš s stranko BREZ PROGRAMA IN BREZ LJUDI, razen telovadčevega sina ? Koga, še koga v EU ?

  3. Avtorica se je lotila osrednjega probleme sodobne družbe: fast food, izumetničena hrana, pretirano predelana hrana, s premočnimi okusi, nenaravna, nebistvena in hitro žretje.

    Podobno je z instant informacijami, ki jih vedno nek goebbels dozira za svoje interese.

    Najneverneje je takrat, ko ne razmišljaš.

    Družbi je razmišljanje naporno. Komaj koga še najdem, ki gre v življenje z razumom in reflektira, se sprašuje, prevprašuje.

    Modrost kot kardinalna vrednota je prevajana tudi kot preudarnost, razsodnost.

    Kako bo POLali NIČ izobražen človek lahko razsojal, ko se mu namensko podtakne informacijo tako, da na koncu vsi bedaki pridejo do istega sklepa: “amerika je kriva!” “JJ je kriv!” ” Če ne bi bilo kapitalizma, bi vsi lepo in bogato živeli!”

    Tudi med katoliki ni nič drugače.
    Zadnjič sem imel tako slikovit pogovor z mlajšim znanstvenikom – ki pa vero in religijo jemlje tako striktno, tako brez odmika, tako farizejsko in drugim- starejšim 85 letnim gospodom, ki se o svoji veri še vedno prav iskalsko posveča in ne sprejema dogem, pri maši ne izgovarja Apostolske vere – ker ne verjame v to ideologijo Cerkve. Dela pa dobro vero in veruje v Kristusa in kdaj napiše kak filozofski članek v Tretji dan in skuša dialogizirati – pa na žalost sedanji uredniki nočejo odgovarjati na tako kvalitetna pisma. Seveda je za prvega farizeja starejši gospod heretik. Zame pa pristni in iskreni iskalec.
    Dobro se razumeva, ker obadva v vsakem trenutku Bogu zastavljava vprašanja in pozorno in potrpežljivo čakava odgovore.

    Eno ju zunanje izražanje vere, drugo pa ko človeka stisne smrt ali bolezen: v kaj takrat verjame: v vstajenje, v Boga – ali v bioenergijo, kamne, horoskope, vedeževalko.

    • Ma dej Pavel, ne morem ti drugače reči, kot da malo razmisli.
      “fast food, izumetničena hrana, pretirano predelana hrana, s premočnimi okusi, nenaravna, nebistvena in hitro žretje.” Jaz temu rečem tudi preobilje hrane, imamo še preobilje raznih izdelkov, elektronskih napravic, igrač, misli, prijateljev na Facebooku, itd. Ropotija skratka. V naših stanovanjih in v naših glavah. Nič drugega, kot da nam krade čas in nas zaposluje za brezveze. Seveda, ti boš rekel, da vse skupaj nima popolnoma nič s kapitalizmom.

      Pred enim mesecem sem na razstavi možganov v Ljubljani videl en mali plakatek, kjer je bilo opisano, kakšnih prijemov se poslužujejo marketingarji, ko “vzgajajo” potrošnike. Prav žal mi je, da ga nisem fotografiral, da bi lahko semle prepisal besedilo. Torej eden bistvenih marketinčkih prijemov je ravno zasipanje potrošnika z balastom informacij. S tem se mu zmanjšuje njegovo lastno kritično presojo in zato tudi bolj nekritično kupuje stvari, ki mu jih ponujajo reklame.

      Vse te težave, ki jih opisuje Veronika Snoj in ki spoznavamo vsi skupaj, torej niso nastale zato, ker bi bili ljudje v osnovi bedasti. Za vsem skupaj stoji, ne Amerika, pač pa čisto navadna in nebrzdana želja po povečanju dobička. Amerika je kriva samo toliko, ker se kar nekaj dobička prelije tudi k njim.

      O tem bi gotovo več vedel povedati kakšen Marko Pavlišič, če bi hotel.

    • Pa, kdor ne sprejema Apostolske vere pač ni kristjan. Kristjan si ali pa nisi. Polovičen kristjan je popoln nesmisel. Cerkev je tudi grešna, ampak obljubljeno ji je bilo, da ne bo nikoli premagana.

      Kristusa bi pa itak vi nekaj imeli radi.

  4. Veliokrat sem v mladosti opazoval skavte, imeli so toliko zanosa in toliko akcije.
    Pri naši skupnosti pa je bilo glavno razločevanje duhov, refleksije. Včasih se je marsikdo v tem pasivno uotpil in ni naredil akcije. Par skavtok, ki pa je prišlo k nam pa so bili zelo frustrirani, ker “ni nič akcije”.

    Pri akciji je važno, da je najprej dobro reflektirana.

    Seveda ni dovolj samo razmišljanje, temveč predvsem iskanje božje volje, blagoslova, navdiha, svetega Duha.

    Kasneje sem prav pri večini skavtov videl koliko njihovih akcij je slabo narejenih ali zgrešenih, ker imajo premalo refleksije, premalo stika z Bogom, s svojo notranjostjo. Lažje je seveda živeti na površini in se pustiti nositi tokovom družbe kot stiropor.

    Sem spada tudi zelo jasno mnenje veleposlanika JM o Slovenci: da bi nas moral nekdo močno direktno v obraz udariti, ker smo toliko zabubljeni v svoj provincializem, svojo plitkost, svoje egoizme in se pustimo mafiji, da nas počasi kuha kot žabe:

    Joseph Mussomeli: “Tukaj ne bo nikoli grozno, se bo pa položaj postopoma slabšal in slabšal. To je nekako še nevarnejši scenarij. Skoraj bi bilo bolje za vas in za ZDA, ki so v podobnem položaju, če bi dobili močan udarec v obraz, da bi se ljudje zbudili in naredili, kar je treba narediti.”

  5. Z avtorico zelo podobno razmišljam, tudi sam doživljam plitvino infromacijske poplave novih tehnologij kot meni tujo in se prav staromodno branim, da bi bil njen del.

    Kljub temu pa naj pripomnim, da imam občutek, da tudi avtorica o mednarodni politiki nima pretirano poglobljenih vedenj, kljub temu, da se tega v članku dotakne. To kar zapiše o ruski politiki ( in njenem neo-ekspanzionizmu) in primerjava z ZDA je zame ravno nek dokaj plitev in nereflektiran ( tak kot naj bi avtorico motil) stereotip slovenskega družboslovnega levičarstva.

    Ali pa se motim jaz? A Obama recimo pošilja orožje in vojsko angleško govorečim v sosednji Kanadi in jih vzpodbuja k secesionizmu in priključitvi k velikim razširjenim ZDA? 😉

  6. To kar ugotavljaš z mladimi verniki in skavti: To je odgovornost duhovnikov. Zdi se mi da duhovniki vztrajajo na “kristjan je vesel”, “kristjan je optimist”, kristjan je nasmejan… Že, že! Ma ne kar tako.
    Zdi se da je duhovnikom najbolj važno da so vsi veseli. Pol je pa vredu.
    Izaija pravi: Grožnja duhovnikom in lažnim prerokom (Izaija 28,7-13):

    http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Iz+28%2C7-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Me prav zanima kaj duhovniki mislijo o tem? Pa še ene par takih “primernih” citatov bi se našlo.

  7. mogoče poslušati izkušenega psihologa, ki govori … o depresiji, …. ga povprašati za pravo, argumentirano mnenje.
    ===================
    Avtorica tudi “trpi” za slovenskim malikovanjem izbrazbe in strokovnosti. Namreč danes smo poplavljeni z nekimi “znanji”, z nekimi “strokovnjaki”, z “argumentiranimi” menji. Jaz sem že doživel v pogovoru z nekim odvetnikom, da mi je v obraz lagal kako “nekaj piše v zakonu”, čeprav sploh ni res. Samo zato da je obveljala njegova, češ jaz nisem pravnik, kaj pa jaz vem.
    Presoja informacij je še kako potrebna, ampak taka, z zdravo pametjo najprej, potem pa šele informirana presoja s strani strokovnjakov. Kajti nalagali vas bodo in to z vso avtoriteto izobraženca in strokovnjaka!

    • Zdravko, po moje je avtorica mislila na to, kako družba dojema depresijo, ki ni stanje lenobe in žalosti, pač pa bolezen sodobnega časa. Ta bolezen pripelje bolnika tudi do samomora, ker misli, da z njegovim koncem, ne bo več problema, da ne bo drugih obremenjeval,…
      Kot družba moramo biti informirani o tej bolezni, saj je možno, da se bo nekdo iz našega kroga, ki trpi zaradi depresije, znašel v stiski. Prepoznati moramo simptome in biti pozorni, mu stati ob strani. Morda z informacijami strokovnjakov, lahko nekomu preprečimo, da bi obupal.

  8. veš kako je s temi novicami… človek jih potrebuje ker je tko narejen… ko se zbudiš, ni lepšega kot pogledat na telefon, če ti je kdo napisal “Dobro jutro :*” ali pa prečekirat novice al na fb al po svetu kaj se je zgodilo. Človek potrebuje zaposlitev možganov na lahkoten način in take novice so ravno pravšnje za to. Če tebe vprašam, a tebi ko bi blo mal dolgčas, bi šla gledat neke težke članke o resnih temah al bi šla pogledat novice zabavne industrije?

      • drgač sem gledal/a intervju Sama in Ize Login (to sta ena od najuspešnejših in najbogatejših slovencev ter avtorja Talking Tom-a) in sta rekla da prvo delo ko se zjutraj zbudita, je prečekiranje novic in e-pošte, na “Dobro jutro” pa skoraj pozabita.

    • “ko se zbudiš, ni lepšega kot pogledat na telefon …”
      ===================
      Fantastično! 🙂 🙂 🙂
      In tale Talking Tom, to pa je nekaj za zgled. Kot bi nekomu rekel naj se zgleduje po Hollywoodu…

      • citiraj stavek do konca, pa boš mogoče razumel kaj sem želel/a povedat. In jst nism reku/la da se po njih zgledujem, ampak sem samo navedel/a primer, da to delajo tudi uspešni ljudje. Je pa res da ima vsak svoje vrednote in vsak ceni drugačne stvari in ljudi. To je stvar vsakega posameznika.

Comments are closed.