Razkroj vrednot

64
Foto: Flickr
Foto: Flickr

Zamisel za ta članek mi je vzniknila ob sodelovanju na shodih pred sodiščem v podporo Janezu Janši, zahtevi za preobrazbo sodstva in izločitvi sodnikov, ki so kršili človekove pravice. O vrednotah sem govoril takrat tudi vztrajnicam in vztrajnikom, zato je nekaj trditev tudi iz teh nagovorov.

 

Vrednostni nabor

Pomemben oblikovalec naših poti skozi življenje so vrednote posameznika in okolja, kjer živimo. Te nas spremljajo od rojstva do smrti, oblikujejo naše značaje in pogoje za preživetje, še posebej v stiski. Naš vrednostni nabor temelji na krščanstvu, na desetih božjih zapovedih in na vrednotah, ki jih oblikujejo družina, cerkev, šola in okolje. Priče smo razkroju slovenskih vrednot, te izginjajo iz našega vsakdana, mnogi jih ne pogrešajo, mnogim pa so le v nadlego. Kdo še skrbi za naše vrednote? Redki: družina, cerkev, šola odločno premalo, država jih je v času socializma nadomestila z lažnimi vrednotami in dobrinami, po osamosvojitvi se nismo uspeli zediniti za vrednostni temelj, ki bi zagotovil zdrav razvoj naroda, danes pa oblasti in državi za vrednote ni več mar. Naj jih navedem nekaj, ki določajo lik vzornega državljana in sočloveka: ljubezen do domovine, do sočloveka, do narodne samobitnosti, slovenskega jezika, poštenost, resnicoljubnost, pravičnost, resnica, pravica in svoboda, spoštovanje drugače mislečih, nedotakljivost človekovih pravic. Mnogi teh vrednot več ne prepoznajo, jih spregledajo in jih več ne negujejo.

»Besede mičejo, zgledi vlečejo«, je znan slovenski pregovor, ki pojasnjuje, da je treba z vrednotami živeti, ne le o njih govoriti, če hočemo, da postanejo to naše vrednote, vrednote širše družbe, vrednote naroda. Žal smo jih v naši polpretekli zgodovini prepogosto obšli, tako o njih danes le govorimo, živeti z njimi pa skoraj ne znamo več. Razkroju vrednot sledi duhovno, kulturno in gospodarsko nazadovanje. To družbeno razsulo je danes pred nami in upravičeno se lahko vprašamo, kdaj se je ta vrednostna razgradnja začela.

Kdaj smo zašli?

Očiten razkroj izvirnih slovenskih vrednot se je po mojem začel med drugo svetovno vojno, ne zaradi zasedbe tujih vojsk, ampak zaradi revolucije. To resnico nam zmagovalci niso le zamolčali, strahopetno so jo prikrivali in preganjali z vsemi sredstvi dolgih 50 let. Počelo razkroja naših družbenih vrednot je revolucija, ki je tudi razdelila slovenski narod in ga deli še danes. Slovenski narod ni narod izdajalcev, imamo svoje Tugomerje, vendar so bili redki, tudi med osamosvojitveno vojno nas niso mogli ogroziti. Več kot 70 let govorimo o izdajstvu domobrancev, zamolčimo pa neprimerljivo večje izdajstvo revolucionarjev. Kaj drugega pa je lahko sredi vojne vihre bila revolucija? Bila je velika nesreča in zahrbtna prevara, ki jo je peščica z nasiljem vsilila slovenskemu narodu!

Revolucija je razvrednotila naše vrednote v taki meri, da je laž postala resnica, pravica krivica, delavnost in pridnost zasmehovani, svoboda pa razkošje revolucionarjev in njihovih prisklednikov. Političnega nasprotnika je razglasila za sovražnika, ki ga je bilo treba uničiti. Uničevali so ga vse do osamosvojitve. Sledi te kulture sovraštva so se ohranili do današnjih dni. Oblast, ki ne spoštuje človeškega življenja, tudi drugih vrednot nima!

Razprava o vrednotah

Sem gospodarstvenik in o vrednotah ne morem predstaviti pravih izvirnih in tehtnih zamisli, vendar pišem zato, ker je za nas povprečne bralce premalo razprav o tem pomembnem vprašanju, čeprav so lahko posledice razgradnje vrednot usodne ne le za posameznika, ampak tudi za državo in narod, kar današnji trenutek potrjuje. Pogrešam še posebej raziskavo, ki bi v širšem okviru predstavila spreminjanje naših vrednot od leta 1941 do danes, napoved za prihodnost ter vpliv teh sprememb na stanje duha v slovenski družbi. Prepričan sem, da je ta odločilen, saj ne zmoremo izvoliti niti poslancev, ki bi sprejemali prave zakone. Če se ne bomo mogli zediniti za eno oceno, napišimo dve. Skrajni čas je že, da si od blizu ogledamo svoj razbrazdani obraz in nehamo govoriti eno, delati pa drugo.

Želel bi, da naši strokovnjaki osvetlijo našo polpreteklost in ocenijo najpomembnejše dogodke in odločitve z merilom vrednot, ki jih danes razglašamo za naše. Prepričan sem namreč, da je današnji razkroj vrednot tesno povezan z našo polpreteklo zgodovino. Ta pa po mojih izkušnjah ni dodala nobene odlike, ki bi dolgoročno oplemenitila blaginjo naroda. Vrednote, ki nam jih danes sporoča uradna zgodovina, so oblikovali zmagovalci, njihova podoba pa ne ustreza resnici.

Sam bom poskusil predstaviti nekaj značilnih primerov, ki jih v javnosti različno ocenjujemo, nekateri najdejo v teh primerih nadgradnjo, drugi razgradnjo vrednot.

Dan upora

Znamenje trdoživosti, trdnosti, žilavosti, ljubezni do rodne grude in svojega rodu naj bi bil dan upora 27. april. Pa si oglejmo kakšna je njegova zgodovinska vloga. Tega dne leta 1941 so naši predstavniki ustanovili PIF( protiimperialistično fronto), ki je uveljavila zavezništvo s Hitlerjem in Stalinom proti Angliji in Franciji. Imeli niso nobenih pomislekov do nacistične Nemčije vse dokler ni Hitler napadel 22. junija Sovjetsko zvezo. Takrat pa so se na hitro prevrednotili, spremenili ime v OF in se s Sovjetsko zvezo pridružili Angliji in Franciji. Za naše vrednote pa ni bilo mesta ne ob Hitlerju in ne ob Stalinu. Ta dan ni omadeževan le z zavezništvom s Hitlerjem, ampak predvsem z revolucijo, ki je razdelila slovenski narod in ga deli še danes.

Izbrani državni praznik po mojem mnenju ne more predstavljati nobenega verodostojnega vrednostnega simbola za naš narod, tudi ne za osvobodilni boj, je lahko le znamenje revolucije, ki pa za slovenski narod ni vrednota. Izbrani praznik pomeni razvrednotenje osvobodilnega boja in poveličevanje revolucije. Je to lahko vrednota v demokratični Sloveniji? Po mojem ne, je lahko le posmeh demokraciji.

Revolucija

Preden se ji posvetim bom napisal nekaj svojih trditev o našem političnem prostoru. Pri nas nimamo ne delitve naroda, niti strank po evropskem vzoru, prevladujočo vsebinsko razdelitev določa revolucija. Imamo na eni strani zagovornike revolucije, na drugi strani njihove nasprotnike. Sam sem demokrat in me ne moti ne levica, ne desnica, seveda pravi, od obeh pričakujem, da tudi sami spoštujeta vrednote, ki jim prisegata. Sem nasprotnik revolucije in socializma! Osnova za moje nasprotovanje so moje izkušnje. Bil sem na partizanski strani! Med vojno sem kot mladoleten deček delal na kmetiji od zore do mraka, da smo lahko preživeli in hkrati prehranjevali tudi partizane. Podpirali smo jih, nismo pa nikoli pristali na revolucijo in socializem, oba je manjšina vsilila večini, še posebej kmetom.

S tem pojasnilom se vračam k naslednjima vrednotama: revoluciji in socializmu. Zagovorniki ju imajo za vrednoti. To seveda nista, sama revolucija je nasilno dejanje, ki ga je manjšina vsilila večini in povzročila zločine ne slutenih razsežnosti, zato revolucija ni vrednota, njena izvedba pa je zločin, je Huda jama, je največje barbarstvo slovenskega naroda. Presenetljivo: slovenski parlament ni zmogel sprejeti obsodbe komunizma, to je storila Evropa, zato obsodba velja. Žal slovenski komunizem ni zmogel obsoditi svoje zločinskosti. Vsem v posmeh je socializem propadel, razgradili so ga komunisti, ob svojih propadlih družbenih spremembah pa ostajajo zmagovalci, narod pa ogoljufan in praznih rok. Tisti, ki so vodili to veliko nesrečo, bi po pravici morali odgovarjati, žal pa nobena kazen ne bi mogla zmanjšati gorja, ki smo ga doživeli. Nekoč sem gledal film o nekem drugem planetu, upam, da se bomo uspeli prej zaustaviti in podobni izkušnji izogniti.
Nobena laž, nobeno opravičevanje, revoluciji in socializmu ne more dati sijaja vrednot.

Borčevske pokojnine

Nadaljeval bom z vrednoto, ki je tesno povezana z revolucijo. Je prav, da nekdo za propadel načrt, za škodo, ki jo je povzročil, dobiva dosmrtno nagrado z dedno pravico? Sam bi pristal tudi na to sprevrženost, če bi se ta ob njej končala. Vendar ne, ti izbranci hočejo tudi odločati in nam predpisujejo, da sprave z domobranci ne more biti, da je sprejemljiva le pomiritev. Ne potrebujemo nobenega spravljanja, le z globokim obžalovanjem se jim moramo opravičiti. Tudi jaz imam pravico to storiti, tudi moja žena, ki je bila tudi v partizanih, oba že od zdavnaj prižigava svečke, tako na partizanskih kot tudi na domobranskih grobovih. Vsi so bili predvsem žrtve revolucije. Spoštovani tovariši, odpovejte se že vendar kulturi sovraštva, z njo opravičujete le svoje predpravice, ki jih ne morete utemeljiti in jih niste zaslužili.

Ponavljam, niste jih zaslužili! Zaslužili so si jih pa tisoči slovenskih kmečkih družin z mladoletnimi otroki, ki so vodile gospodarstvo dežele in poskrbele, da je narod med vojno preživel. Te niso bile nikoli deležne teh predpravic. Tudi sam sem bil med temi, zato sem prepričan, da nobena borčevska zasluga ne odtehta trpljenja nas, ki smo ostali na kmetijah ter trpeli preganjanje in ustrahovanje enih in drugih.

Te predpravice kažejo na neurejenost naše vrednostne lestvice!

Koga naj vojska brani!

Očitate mi lahko, da je vprašanje neprimerno, saj je odgovor vendar očiten. Ne povsem! Dotaknil se bom le ene njene naloge, to je obrambe in zaščite civilnega prebivalstva. To je prav gotovo ena od najpomembnejših nalog in na mestu je vprašanje, kako je to nalogo opravila naša narodno osvobodilna vojska?

Ne poznam primera, da bi partizani, naša vojska med 2. svetovno vojno, kdaj branili civilno prebivalstvo. Tega ni počela, je razumljivo, saj je bil sovražnik premočan, seveda pa je bilo zato nesprejemljivo, da je s svojimi napadi sredi naselij izzivala sovražnika in izpostavljala civilno prebivalstvo njegovemu maščevanju.

Tak je bil praviloma način boja do konca leta 1944. Navedel bom le dva primera, ki sta v javnosti dovolj poznana: Dražgoše in Orehovica. Tak način boja si je med prebivalstvom pridobil pridevek »pr’letijo, popokajo pa letijo«. Sklada se z vsebino govora, ki ga je imel leta 1942 znani revolucionar Moša Pijade, napovedal je načrtno ustrahovanje in žrtvovanje civilnega prebivalstva. Tako se civilizirana vojska ne vojskuje in četniki tega res niso počeli. Z ustvarjanjem trpljenja borcev in prebivalstva, ki ni imelo nobenega sorazmernega učinka, so lahko le dokazovali upravičenost svojega deleža pri zmagi.

To ni odlika civilizirane vojske, to ni vrednota.

Priskledniki

Ne poznam spoštljivega imena za povzročitelje škode, ki jo bom tu predstavil. Zavedam se, da poimenovanje ne zadene bistva dejanj, ki so odločilno pripomogla k našim zmotnim odločitvam, še posebej pa so oslabila spoštovanje naših vrednot.

Priskledniki so imeli in imajo še danes pomembno razdiralno vlogo v razgradnji vrednot, ti svoje vrednote in načela podredijo izključno svojim zasebnim in strankarskim koristim, brezobzirno izigrajo večino, so zato lahko zraven, ostanejo pa še vedno hlapci. Takih, narodnemu dostojanstvu nevrednih odločitev je več, naštel bom nekaj pomembnejših, vse pa imajo pridih »žlahtnosti«.

Že leta 1918 smo preprečili generalu Maistru, da zasede slovensko Koroško, nadaljevali smo med 2. svetovno vojno z Dolomitsko izjavo, po osamosvojitvi z zavrnitvijo večinskega volilnega načina, ki smo ga na referendumu že potrdili, z Depalo vasjo in nedavno z zapiranjem arhivov. Žal ta žlahtnost ni omejena le na izvoljene predstavnike, ampak je razpoznavna tudi v narodnem telesu, med volivci. Vsiljuje se mi vprašanje, če je vera potemtakem lahko potuha za greh, za kršitev 10. božje zapovedi? S takimi sodržavljani bi sam težko sklepal zavezništva, najbrž bi razumen in vrednostno spoštljiv dogovor prej našel z zagovorniki revolucije.

Nisem med gorečimi verniki, vendar vem, da vera takšne drže ne opravičuje in ne daje priskledništvu sijaja vrednote.

Zaključek

To je nekaj pomembnejših primerov, ki oblikujejo naš vrednostni nabor in so tudi vzrok, da naša zahtevnost za spoštovanje naših temeljnih vrednot popušča in daje prostor dobrinam, ki pa vrednot ne morejo ne zamenjati in ne nadomestiti. Ob izteku leta 2014 bi bila prav gotovo plemenita zaobljuba, da se vsak zase odločimo po svojih močeh prispevati svoj delež za ohranjanje izvirnih slovenskih vrednot. Prazniki so za to prava priložnost, seveda pa daje osebni vzgled našim priporočilom največjo veljavo!

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


64 KOMENTARJI

  1. Dober članek, uvid v zlo revolucije, ki odpravlja prave vrednote in uveljavlja zlagane in zle vrednote, ter s tem perverzno deli narod, da lahko smetana revolucionarjev fevdalno uživa visoke in neupravičene privilegije na žuljih butastega in umetno skreganega naroda.

    • Pridevnik “butast” ni ravno na mestu. Tisti, ki se niso upognili, so padli in ostali so samo tisti, ki jih nihče ne razsvetljuje. To nalogo pa je zgodovina … hm Bog?! … podelil tistim, ki razumejo. Tako da ne moreš razsvetljevanje pričeti: “Vi ta butasti, poslušajte mene ta pametnega!”

        • Ja, med ljudmi se sliši:

          saj se ve koga si lahko privoščimo – ja tistega, ki že po videzu sodeč ni sposoben obrambe. Ta nesposobnost je njegov problem, ne naš.

          Sledi vprašanje: Ja, kdo pa je ta, ki je nemočen?

          Ja, je žrtev žrtve.

          Rešitev je – pomoč nemočnim.

          P.S. prosim, samo ne recite mi, da sanjam.

          • Ne, gospa Marjetka, ne sanjate. Ampak zadevo ne vidite do problema, ko mi začnemo pomagati, ko mi začnemo reševati svet. Potem je šele godlja!

            P.S. prosim, recite mi, da me tlači mora!

      • Alfe: imaš prav!

        Večkrat sam zapadem v to. Toda v tem članku sem hotel poudariti kako država in birokratske elite gledajo na ljudi. Prav tako tudi dominantni politiki, ki težko skrivajo prezir, ledeni cinizem in nadutost. A očitno socialistični hlapci rabijo take diktatorje.

  2. Res odličen članek! Škoda, da je dostopen le omejenemu številu bralcev, ki resnico že poznamo! Tak članek bi moral biti razmnožen in dostavljen v nabiralnik vsake družine. Le tako bi se večini ljudem začele odpirati oči, zapacane s polstoletnimi lažmi, saj večinoma ne poznajo resnice niti o PIF, OF, NOB, revoluciji ali na primer Dražgošah in povojnih dogodkih.

  3. Jaz nekega razkroja vrednot tu ne vidim. Vsak ima pač svoje vrednote, ki so si lahko tudi v konfliktu. Tisto, kar je po moje v Sloveniji problematično je zgolj dvojna morala oz. dvojna merila. Če bi Slovenci pri izražanju in uveljavljanju svojih vrednot ne imeli dvojna merila, potem bi stvari funkcionirale veliko bolje.

    • … neki amreiški psiholog ali pa psihiater (se ne spominjam natančno) meni, da otrok, ki v ranih letih dobi plašnice na oči še dolgo ne spregleda, če sploh spregleda …

    • Lenko Primc …”Jaz nekega razkroja vrednot tu ne vidim”

      To bolj ali manj že vemo, se ti zdi da moraš to še posebej poudarjat ?

      • To, da vi to bolj ali manj že veste tudi sam vem, tako zakaj se ti zdi, da moraš to posebej poudariti? Je pa tvoj komentar zanimiv, ker dejansko pritrjuje temu, o čemer sam pišem – dvojni morali. Skratka, očitaš mi nekaj, kas sama počneš. Tipično slovensko.

  4. “razpad oz.razkroj vrednot”kot pravi avtor(z njim se sicer v marsičem strinjam)se na našem geografskem prostoru ni začel šele s komunizmom in revolucijo:tudi ta dva sta žal le bridki posledici že poprešnjih moralno etično spornih in za ljudi škodljivih ravnanj ter časovno in zgodovinsko mnogo starejših grehov.V trditvah o nekakšni predvojni krščanski idili na tem srednjeevropskem prostoru je veliko ali naivne slepote ali pa tudi hinavščine. Kajti,če bi bilo življenje pred revolucijo in njenimi zločini res urejeno tako idealno krščansko,potem do takih strašnih posledic sploh ne bi moglo priti.Tudi zločini,še posebno premišljeni in strašni imajo logične vzroke in tudi ti so pogosto bili strašni,v maščevanjih pa se žal grozote še povečujejo. Zakaj pravzaprav je tako nezaželjeno gledati na celoto in raziskati bolj natančno tudi predhodne vzroke za sovraštvo in posledično revolucionarne zločine? Šele z uvidom v celotno perspektivo in resnico se lahko začnemo spreobračati na zares pravo pot,sicer tvegamo nove zmote,kar se je na primer jasno pokazalo tudi v zadnjih 25-ih letih.

    • raziskati bolj natančno tudi predhodne vzroke za sovraštvo
      =================
      To je po mojem nemogoče in tudi čudno. Vzroke za sovraštvo boš težko našel. Se pa strinjam, da je kot praviš, pri nas bila vse prej kot krščanska idila. Naša slepa poslušnost je obstajala že prej. Pod večno oblastjo tujca smo postali narod hlapcev, od tu do hudobije pa je samo korak.
      In tako smo postali plen komunistov. In smo še danes, ker tega nočemo videti. Še danes smo sprti med sabo. To je pa idealen veter za komuniste.
      Države jim ne bomo iztrgali iz rok. Tako ne bo šlo.
      Vrednote so se razkrojile, a z govorjenjem se ne bodo povrnile. Še najlepše o njih govorijo prav komunisti. Da bi jim škof lahko zvidal.

    • Imeli smo vsekakor hlapce Jerneje in eden njih je bil eden mojih dedkov. Nič sovražnega mi ni nikoli zaupal o svojem gospodarju, nasprotno imel ga je v čislih.
      Imeli pa smo različne hlapce in različne gospodarje. V njihovih odnosih se je lahko ustvarjala zamera iz ene ali druge strani, tudi sovraštvo, ki pa ni moglo biti množično. Seveda pa takšna sovraštva nikakor ne zmanjšujejo ali opravičujejo zločinov.
      Revolucije niso povzročili hlapci, da bi poravnali krivice, ampak Jerneji, ki so hoteli biti gospodarji in komunizem jim je v vojnih razmerah dal to priložnost. Ne maram biti pristranski, slišati pa moramo tudi gospodarjevo resnico, saj nam Jernejeva pravljica dela škodo. Odkrivanje resnic, ki so jih zmagovalci zatajili, je pot do sprave in blagostanja.

      • Sovraži hudoben hlapec. Zato mu jaz ne bi privoščil niti toliko, da bi ga poslušal, da bi razumel njegove razloge. Ne bi mu dal niti toliko.
        So pa posledice na splošni kulturi velike. Vse državne tvorbe so bile zavržene. In zato tudi sedanje samostojne Slovenije nismo vredni.
        Ne moremo zavračati vse, od Juge do Avstroogrske in imeti svojo državo. Ne moremo zavračati revolucijo in častiti izgon kralja, pa čeprav Aleksandra. Imeti svojo državo pomeni biti ponižen, v ponižnosti sprejeti to odgovornost, ne pa vzvišeno sprejemati zakone, s katerimi nastavljamo zanke, namesto da bi z zakoni usmerjali družbo.

        • Sovraži”hudoben hlapec”,pravi zdravko. Potem-takem ostaja samo zaključek,da sta ne le moja domovina Evropa,temveč ves svet in vsa človeška zgodovina posejana s hudobnimi hlapci in deklami…jaz vsaj si za nikogar vključno s seboj ne drznem dati roke v ogenj. Ali kot pravi ap.Pavel:Duh je sicer voljan a meso je slabo.

          • Naj dopolnim. Ni vsak hlapec hudoben. Prostovoljni suženj je tisti najbližji izraz.
            Biti hlapec ni nič slabega. Medtem, ko je prostovoljni suženj lahko tudi gospodar, direktor. En primer ravno Slovenci in naši direktorji: ko se je še plačeval davek na plače, ni noben direktor niti muksnil, da plačuje davek na strošek. Niti muksnil! Tako to izgleda pri nas. In to so naši gospodarji, naši direktorji, naši voditelji.

          • jaz vsaj si za nikogar vključno s seboj ne drznem dati roke v ogenj.
            ===================================
            baubau, daj nam malo bolj pojasni prosim.

  5. Avtor članka zasluži zahvalo in čast za zelo pošten prikaz stanja duha v naši družbi. Ta vsebina je apel za ravnanje v času 70.letnice konca II.svet. vojne, da se zaključijo laži avantgarde, ki si s tem ohranja privilegije in oblast. Smo v času upanja, ki ga prinaša odrešenik sveta Kristus-Emanuel in v tem upanju izražamo želje za dobro delo, ki dobro dene.
    V tem upanju brez ideologizacije, moramo pokopati žrtve revolucije, ki je lahko prvi korak k spravi v narodu.
    Sprava je lahko samo v resnici in odpuščanju za pokesano zlo, ki ga je revolucija vnesla v narod zaradi svojih oblastnih privilegijev. Svet ni bil in ne bo idealen po Kristusovem vzgledu, toda človeštvo potrebuje ta vzgled ljubezni, da z njo odpravlja slabosti v svojih ravnanjih. Torej pokop žrtev revolucije v resnici in sočutju je lahko prvi korak k pomiritvi in spravi v narodu. Organi državnosti in oblasti pa morajo potrditi to dejstvo z dejanji, ki zagotavljajo njihovo verodostojnost in pravično nadaljevanje narodnega sožitja.

  6. Mimogrede, revolucija je oborožen prevzem oblasti in to bistveno težji od državnega udara; in ne neko nasilno dejanje. V Sloveniji se vse prepogosto glumi neka “nenasilnost” in iz tega domnevno izhajajoča krepost teh glumačev.

  7. govoril takrat tudi vztrajnicam in vztrajnikom,
    ===================
    Iz prilizovanja ženskam tudi ne bo nobenih sprememb na bolje.

  8. In na koncu, tudi sami smo skozi zadnjih vsaj 25 let, če ne kar 70, vedno znova tako ali drugače bili “požlahtnjeni”. Vsi po vrsti, začenši s Cerkvijo. Vsi žlahtni kot anglečki. To nas sedaj še bolj tepe.
    Patrio jim bo uspelo odriniti v Janšev “osebni problem”. In potem bo spet vse tako kot je bilo.

  9. Dober članek.
    Vprašanje pa je kako se temu dolgoročno upreti?
    Kako stkati mednarodne vezi, da bo tujina v prihodnosti imela jasno podobo in podprla demokratično stran?

    Tu so zatajili tako kler (vodstvo Cerkve, ki nima dovolj močnih vezi v tujini s pomembnimi organizacijami) kot tudi vodstvo demokratičnega tabora (sociolog dr. Frane Adam je tako v intervjuju v Reporterju jasno povedal, da Peterle in Zver sploh nimata močnih povezav v EPPju). To je zgodovinska napaka, ki jo demokratični tabor ponavlja podobno kot leta 1941, ko ni dovolj odločno zagotovil podpore tujine iz primarno Britanije (kamor se je zatekla vlada) kot tudi francoske vlade v izgnanstvu in ostalih držav.

    Bojim se, da se kler še vedno (kot je to napisala avtorica nekega drugega komentarja v eni drugi temi) še vedno pohlevno umika v zakristijo in ni zmožen pokončne drže kot v primeru nadškofa Stepinca. Desnica pa ni zmožna ustvariti širše državljanske koalicije in se uničuje znotraj same sebe (spori SDS-NSI-SLS) ter s potencialnimi ključnimi zavezniki (predvolilni napad na DLGV).

  10. Čutim dolžnost,ki jo čutim do pisca “svitase”,opravičujem se za svoj ciničen odziv
    na njegovo razmišljanje o uporabi harmonike v cerkvi,kot inštrumentu,ki bi spremljal
    Sveto mašo in njen potek.Vem,da je veliko pravih slovencev čustveno navezanih na
    harmoniko,ki je brez dvoma že stoletja naše ljudsko glasbilo in jo kot tako cenim in
    spoštujem,spoštujem pa tudi vse cerkvene obrede in vse kar se jih dotika,vključno
    s spremljajočo glasbo,ki vsaj v meni vzbuja globoka čustva in ustvarja svečano in hkrati patetično vzdušje.”Svitase”tvoja ideja,da bi se v sklopu cerkvenega obredja uporabljala harmonika kot glasbena scena,me je resnično ziritirala in hkrati ranila
    moj odnos do veličastnosti vzdušja ob orgeljski cerkveni glasbi in svečanosti obreda,
    kateregakoli v cerkvi,od vesele do resne in patetične vsebine dogodka.Nikakor si ne
    morem predstavljati,da bi lahko s harmoniko dosegal željene glasbene učinke,ki
    jih ustvarja v cerkvi harmonij,ali veličastna orgeljska interpretacija scenske glasbe.
    Morda bi lahko prišla v poštev koncertna klavirska harmonika z več registri,ki
    približujejo tonaliteo le te,tonski kapaciteti in kvaliteti zvoka orgelj,ob cerkvenih obredih me prevzame lahko prisotnost simfoničnega orkestra,ali
    klavirja “solo”,ki spremlja pevce na koru in mašnika pri oltarju,kar se sicer redko zgodi,je pa ta glasba ob sodelovanju orgelj na mnogo višjem nivoju zaradi
    različnosti instrumentov in reprodukcije glasbe,ki jo omogočajo.Kdor se želi prepričati
    o resničnosti mojih trditev naj posluša stvaritve velikih mojstrov,ki so velik del svojega opusa posvetili cekveni obredni glasbi,ki je bila zanje velik izziv in upam trditi,tudi krona njihovih glasbenih stvaritev,ki so nenadkriljive!Priporočam vse od korala,kanonske glasbe,do Mozarta ,Bacha,Hoendla,Beethovna,Verdija in še mnogo jih je,med nje štejem tudi mnoge velike slovenske Gallusa,Slatnerja,Foersterja,Tomca,Premrla ,Ramovša,Trošta,Strmčnika,Mava,oba Močnika,Čopija itn.
    Na kratko še o glasbi povezani s harmoniko sicer dopadljivem in nepogrešljivem instrumentu.Vedno z velikim veseljem prisluhnem odlični glasbi Slavka in Vilka
    Avsenika,ki je še vedno visoko nad povprečjem ostalih podobnih zasedb in seveda
    žal pokojnega Alojza Slaka,velemojstra frajtonerice,s kar nekaj subtilnimi melodijami
    ih teksti,ki ležejo na srce poslušalcev,sicer je še veliko drugih odličnih ansamblov tega žanra in če bi na velike praznike po končanem obredu raztegnili mehove in zapeli pred cerkvijo ali ob žegnjanju,bi imeli zagotovo veliko poslušalcev,tudi med tistimi,ki sicer občudujemo in uživamo ob poslušanju klasične glasbe v cerkvi in koncertnih dvoranah,kjer se često pojavijo v orkestralni priredbi,kar drži za kompozicije bratov Avsenik in deloma tudi Alojza Slaka.Čisto na koncu še tole o jaslicah.
    Jaslice prirejene lokalnim značilnostim,so velikokrat neokusne in banalne,Odrešenik je bil rojen v Betlehemu,kjer je specifika okolja povsem drugačna in edinstvena,predvsem pa zelo asketska,kar daje dogodku ob rojstvu Jezusa veličino in povdarja skromnost
    velikega dogodka!Nikakor si ne morem predstavljati kamel v smerekovem gozdu in
    Svetih treh kraljev v alpskem svetu!Še enkrat se opravičujem piscu “svitase”za kritiko,ki sem jo napisal,vendar svojega razmišljanja ne nameravm nikoli spremeniti!

  11. Bla bla bla, naj se pisec tega jokavega članka že sprijazni, da živimo v liberalni družbi, kjer velja pluralizem vrednot in ni več popularno predpisovati in vsiljevati nekih vrednot, za katere vi mislite, da so edine zveličavne in pravilne. Verjetno isti pisec naklada o vrednotah osamosvojitve in podobnih bedarijah, protislovja pa ne vidi. Če bi pa radi neke vrednote, ki bi jih morali vsi sprejemati, pa ne vem zakaj smo zapustili totalitarni socializem.

    • Tukaj nekateri hodijo po zelo tanki črti. Če določen del politike zavrača vrednote osamosvojitve in nastanek samostojne slovenske države, potem se s tem avtomatsko postavi med nasprotnike obstoja slovenstva ter obstoja naroda. To levičarjem v prihodnosti ne bo v ponos, ko jim bomo to očitali. Tega tudi ni nikjer po Evropi – ne spomnim se da bi italijanski, francoski, avstrijski socialisti zavračali lastno državo. To se šteje kot zavrženo dejanje.

  12. Gospoda Antona Urbančiča spoštujem, vesel bi bil če me pokliče na moj telefon 041 699 285-Jožef Jarh .
    Sicer pa je rešitev predčasne demokratične volitve !
    KAJ SLOVENIJO OGROŽA IN KAJ JO REŠUJE!

    Kaj SLO ogroža in onemogoča:
    1)Ustavni Politični sistem, ker nima vgrajenih varovalk osebne odgovornosti voljenih in imenovanih funkcionarjev. Ustava, ki onemogoča referendum za razveljavitev, uzakonitev zakona in referenduma za spremembo ustave. Ustava nedemokratično priviligira samooklicane nosilce oblasti(sodnike,tožilce, poslance..)izničuje pa temeljni kamen demokracije, da je nosilec demokracije človek-svobodnjak. Neuravnotežen politični prostor, izkoriščanje človeka po človeku. Naraščanje revščine na osnovi oderuštva in pohlepa. Javne puhlice in sprenevedanja kaj je etično in neetično.
    2) Zavestno, naklepno, načrtovano izrinjanje politične konkurence iz nosilcev javnega obveščanja, tako v elektronskih kot tiskanih medijih. Medijsko prikrivanje političnega delovanja gospodarsko in kulturno uspeših držav, s katerim ima Slovenija načeloma skupne vrednote! Zavajajoče predvajanje vsebin z dogodki po svetu, ki namenoma prikazujejo slab socialni položaj večine Slovenk in Slovencev, kot posledico svetovnih politično-ekonomsko monopolnih sil.
    3) Ni bila izvedena lustracija prepovedi političnega delovanja odgovornih režimskih voditeljev nedemokratičnega komunističnega-boljševističnega režima SFRJ v Sloveniji in kaznovanje nosilcev teroristične organizacije UDBE, lustracija nosilcev politične moči,sodnikov, tožilcev in policistov.
    4) Monopolne, klientelistične, koruptivne mreže v vseh družbenih okolij in omejevanje volilne pravice.
    5) Zviševanje davkov na račun revnih, BDP narašča na račun padanja blagostanja večine, da se manjšina še naprej bogati in na račun izkoriščanja in prekomernega dela revnih.
    6)Nizka dodana vrednost na zaposlenega v industriji in podjetništvu(3X manjša kot v Avstriji, Nemčiji…
    7) Za slabo mednarodno krizno tržno ekonomsko stanje in nizko konkurenčnost so odgovorne vse vlade po letu 1945, slabi izobraževalni programi, neprimerni manegerji, uprave in nadzorni sveti podjetij, neučinkovito delo tožilcev, sodnikov in piscev zakonodaje
    8) Strukture porabe državnega proračuna niso razvojno naravne, nasprotno, koruptivno, neekonomično, nespodbudno. Javna naročila , tudi v zdravstvu so leglo tudi politične korupcije.
    9) Neučinkovito in zato prekomerno zadolževanje države, državljanov in bodočih rodov.

    Kaj Slovenijo rešuje:
    1) Ustavne spremembe nedemokratičnega političnega sistema v vladavino demokracije na vseh ravneh upravjanja državevključno s popravo krivic krivičnega sojenja.
    2) Obsodba vseh, ki so uveljavili izbris registriranih političnih strank, poprava teh krivic in vpis v politični register vseh v letu 1994 izbrisanih političnih strank in absolutni neomejen dostop pravice biti voljen.
    3) Obsodba komunističnega političnega režima v Sloveniji, poprava krivic tega režima, ki nikoli ni odgovarjal za nasilno prisvojitev 200 000 nacionaliziranih premoženj , katerega dodano vrednost je večinoma v tranzicijskih letih podelil svojim tajkunskim podpornikom in zaveznikom.
    4) Odprava volilne abstinence za Odpravo monopolov: političnega, z uvedbo čistega proporcionalnega volilnega sistema, brez sedanjega 4%praga vstopa v parlament , Slovenija postane ena volilna in izvolilna enota, volilna pravica se postopkovno izenači s pravico biti voljen, pravica do odpoklica poslanca, svetnika, župana, EU poslanca, podržavljenje volitev, porotni način sojenja, civilni nadzor vseh institucij države in lokalne samouprave,…
    5) Revizija lastninjena državne in družbene lastnine, ker je bila izvedena brez soglasja večine lastnikov družbenega in državnega premoženja. Pokojnine iz obveznega zavarovanja so 1:2.
    6) Racionalizacija stroškov delovanja države in števila zaposlenih v državni upravi in lokalni samoupravi
    7)Etično še sprejemljivo razmerje plač v državni upravi, javnih zavodih, bankah..na razmerje 1:4, kjer je večinski lastnik država na princip njihove rasti, glede na rast najnižje plače v državi. 1 je izhodišče najnižje plače v državi, 4 pa maximalna plača v javnem sektorju do končnega okrevanja Slovenije in zagotovitvi dostojnega življenja vseh državljanov, ki se tudi sami potrudijo za svoje dostojanstvo.
    8) Največje finančno breme uravnoteženja prezadolžene in bankrotirane Slovenije morajo prevzeti tisti, ki imajo in so imeli največ blagostanja od te države, sodnike ki so krivično sodili, upravljaljce in njih nadzornih svetov bank dokapitaliziranih s strani davkoplačevalcev takoj odpustiti iz državnih služb…
    9) Ves pokraden denar v bančnih oazah se mora po hitrem postopku vrniti v Slovenski razvojno gospodarski sektor. Davčni in pravni pogoji gospodarstva morajo biti razvojno konkurenčni za domače in tuje naložbe .
    Ljubljana, 24.12.2013 Spisal Jožef Jarh

    • 5) Revizija lastninjena državne in družbene lastnine, ker je bila izvedena brez soglasja večine lastnikov družbenega in državnega premoženja. Pokojnine iz obveznega zavarovanja so 1:2.
      ======================================================
      tudi na tem področju nas Hrvati šišajo – kolikor zasledujem njihove okrogle mize – se debatira o tem –

  13. Ah, Tolmun. Tisto okoli harmonike pa ti res nisem zameril. Tudi kaj druga ne.

    Meni se orgle zdijo fantastične pri maši. Tudi zaradi tega, ker jih nikjer drugje ne slišiš.

    Vendar se mi vseeno zdi nerazumljivo, zakaj vsaj na zahvalno nedeljo, ne more biti ena pesem zapeta ob instrumentih, ki so značilni za slovensko glasbo.

    Prepričan sem, da bi to izrazito popestrilo mašo. V nedeljo smo po Tv poslušali, kakšno fantastično, nežno spremljavo je dajal glas klavirske harmonike. Tudi v najboljših orkestrih je zastopana harmonika.

    Po drugi strani pa si je domovinsko pravico v cerkvi že ustvarila kitara, harmonij, sintesajser…

    Gre zgolj zato, da bi bil mašni obred še bolj čaroben in zanimiv. Orgle pa vsekakor morajo ostati vodilni instrument. Žal pa pri mnogih mašah ni več prisoten.

    Vse dobro, med prazniki in v novem letu, gospod Tolmun!

  14. Opozoril bi rad na komentar,ki ga je napisal baubau, ker sem tudi jaz źe razmiśljal,kako se je revolucija takoj po začetku vojne tako zlahka “prijela”. Samo nekaj 10 v Moskvi izučenih barab je ne bi moglo implementirati v naśe okolje in tako hitro dobiti nekaj tisoč pristaśev za morijo svojih sosedov, če ne bi bilo naše okolje źe bolno med obema vojnama. Rojen sem bil tik pred vojno pa mi starši in sorodniki o druźbeni patologiji med obema vojnama niso ničesar povedali. Dejstvo pa je, da so bila tudi pred francosko in boljševiško revolucijo dolga obdobja hude nestabilnosti in družbenopolitičnih motenj, dokler ni nezadovoljstvo ljudi eksplodiralo in bilo seveda zlorabljeno. Menim, da imajo prav tisti, ki ww2 interpretirajo kot nadaljevanje ww1 z vmesnim dvajsetletnirem premirjem. Pri nas se je sredi 19. stoletja zelo razmahnil ilirizem, verjetno kot protiukrep germanizaciji, ki je po koncu ww1 vodil v jugoslavizacijo in balkanizacijo našega prostora z vsemi kasnejšimi posledicami pridobljene balkanske mentalitete. Na to je opozarjall Ivan Cankar in opozarjal, da imajo naši ljudje več skupnega s tirolskimi kot z balkanskimi ljudmi. Po zadnjem takih govorov leta 1918 so mu razbili glavo, preiskavo pa ustavili in odšli smo tja ,od koder se brezuspešno skuśamo izvleči źe 100 let. Kdor je gledal Sulejmana Veličastnega in videl, kako je zaradi oblasti dal zadaviti lastnega sina in svojega vnuka, njegov drugi sin pa lastnega brata in njegove 4 sinove, se ne bo čudil povojnim pobojem pri nas in njihovi interpretaciji z “naravnim pravom” še danes. Tudi Sulejmana zardi sinomora in njegovega naslednika Selima II. zaradi bratomora niso obsojali, teźe gre zaradi turškega genocida Armencev ali srbskega v Srebrenici. Vendar kot vidimo “naravno pravo” na Balkanu in seveda tudi pri nas še vedno opravičuje revolucijo in morijo.

  15. Jaz bi pa dodal nasprotno interpretacijo. Morda smo, kot pravi Cankar, imeli več skupnega s tirolci kot z balkanci. A dvomim, da so tirolci tako mislili. Naš manjvrednostni kompleks nas je naredil šibke, tako da nas ni bilo težko upleniti komunistom. Jaz sam še vedno vidim nas kot slovane in ne kot germane. Še več, rekel bi da nas je zgodovina ločila od Slovakov in smo v resnici nekoč bili isti narod. Skozi čas pa smo se odrekli prednikom in postali komunistična poslastica, da se še danes mastijo z nami, z našo progermansko nadutostjo nad bratskimi slovani. Vsem po vrsti, še najbolj slovaki. Slovak je zgleda posebna vrsta žalitve za “Slovenca”.
    Kakorkoli, odrekli smo se narodni identiteti, nabijamo nek ponos nad slovenskim jezikom, v resnici pa je vse v funkciji superiornosti nad drugimi. Germani nas še vedno ne marajo nič bolj kot nekoč, italijani pa si sploh mislijo svoje o nas.
    Skratka, dokler ne bomo sprejeli lastne identitete, bomo vedno tarča žalitev in poniževanj.
    Komunisti pa so s svojim “internacionalizmom” idealni da nas izkoriščajo in ropajo.
    Toliko o tem. O prostovoljnih sužnjih pa sem že zgoraj dovolj napisal.
    Avstroogrska nam ni bila dovolj dobra zaradi germanizacije ali kaj vem česa, stara Jugoslavija ni bila dobra, sploh ne vem zakaj, SFRJ izpade da je bila še najboljša, bog nam pomagaj, sedaj s Slovenijo ne vemo kaj bi.
    Sploh ne razumem kako lahko ljudje sprejemajo izgon kralja, ne glede na to kakšen je bil. Pa sploh nihče ne zna povedati kaj slabega o njemu, mimogrede.
    Kakšen občutek državotvornosti je to? Nikakršen!

  16. Jaz “progermanske nadutosti nad bratskimi Slovani” , kot piše Zdravko, nisem nikoli zaznal. Prav tako ne “nabijamo nek ponos nad slovenskim jezikom, v resnici pa je vse v funkciji superiornosti nad drugimi”. Narobe je res, kamorkoli greš, nabijajo balkansko turbofolk muziko, kjerkoli poslušaš govorico, slišiš več srbohrvaščine kot slovenščine in ne bo dolgo, ko bodo naši mladci mnžično hodili v boj za islam! Res pa je, smo Slovani in ne Germani. Žal! Germani zadnje čase s svojo državno uspešnostjo in ljudsko blaginjo namreč dokazujejo, da so res Herrenvolk, slovanske, romanske in balkanske države z Grčijo in Slovenijo na čelu pa da so Gesindel! Ko razmišljam o naši preteklosti in prihodnosti, me včasih obide “bogokletna” misel, škoda, da večstoletni germanizatorski pritisk pri nas ni uspel, saj bi mi, naši otroci in vnuki živeli zdaj v miru in blaginji brez balkanske komikon vizije naših politikov. Res bi vsi govorili nemško in bi bili Avstrijci, pa kaj zato! Sposobni mladi ljudje, ki so prisiljeni bežati od tod, tudi govorijo v tujih jezkih!

    • Ta bogokletnost je huda. Misliš da bi z uspehom germanizacije postali germani? Nikakor, Sarkazem. Tu je naša največja nacionalna zabloda in napuh.
      Ta naš napuh ravno plačujemo z vse splošno balkanizacijo, zlasti mladih. Zdaj fužinarji govorijo lepo slovenščino, in se slovenska mladina druži z njimi in govori srbsko in posluša južni turbo-sevdah.
      A smo si lahko kaj slabšega želeli?
      Cena napuha zna biti strahotna.

        • Bojim se da ni. 🙂
          To bi bil praznik, ko bi Slovenci našli svoje prednike. Tako da bi to vsi vedeli.
          Do takrat pa velja, da smo tako unikatni, da nimamo nobenih sorodnikov, bratov.
          Sploh ne vem, če ima vsak Slovenec mamo.

          • Jaz sem zelo besen na klečeplazenje pred germani, s katerim si zaslužimo samo prezir. Še italijani nam rečejo ščavi. Bolj grdega izraza še nisem slišal za noben narod na svetu, sploh. Še ciganov tako ne pljuvajo.
            Misliš, da sem jaz primitiven?

  17. Strinjam se s Sarkazmom, razen bogokletne misli, ki bila lahko postala zdravorazumska in zdravosamozavestna in bi bogatila slovensko in svetovno kulturo.

    Kdo vzdržuje karantanski zid, da ne moremo sodelovati s koroškimi Slovenci in pri njih pridobivati pozitivne izkušnje?!

  18. Mislim, da je ključno, da se konservativni ter liberalni tabor okrepita na polju civilne družbe. Na t.i. “grassroots” osnovah. Iz tega potem zrastejo mediji, društva, podporne inštitucije.
    Pogledati je potrebno, kje je bila narejena napaka v zadnjih 20 letih in kaj bo potrebno zastaviti drugače.

    Ter tudi, kako priti do cilja. Cilj je resda eden a poti do njega je več. Mislim, da je problem, ker nam manjka pragmatičnosti, ki jo s svojim vedno novim razpadanje, sestavljanjem in širjenjem lovk kaže levica. Pri tem jim je nedvomno potrebno čestitati: ni kaj, dobri so.

    Zakaj pa tudi mi ne zastavimo podobne pozicije? In zakaj se ne nehamo notranje napadati? Zares tako nikoli ni napadal SDja in celo danes ZL ne napada SDja ali DeSUSa. Zakaj so pri nas torej potrebni napadi SDSa na SLS, SDSa na NsI, NsIja na SDS, SLSa na SDS in SDSa na DLGV?

    • Čestitke morda ne. Spoštovanje pa vsekakor. In tega zelo manjka. Navadili so nas pljuvati po politikih, to je pa že vnaprej samodestruktivno. To vedo, zato se temu sploh ne upirajo več. Samo zato smo lahko ukinili verbalni delikt, ker ni potreben.

    • Rok,

      stvari so zelo preproste, prav nobene genialnosti ni tukaj.
      Ljudje gredo s trebuhom za kruhom. Komunisti in socialisti so bili vedno v bližini korita, zato so lahko s tem denarjem podkupovali.

      Družba se ne more razviti od spodaj navzgor, ker so te zle strukture trdno vzpostavljene in razne fatve dosežejo, da človeka, ki je preveč neprijeten odsekajo od biznisa, vržejo iz službe.

      Tako na državni ravni kot v strankarski ravni in mikroklimi prevladuje vzorec apartčika in birokrata. Materializem, poln želodec in ugodje, hlapčevsko navijanje za svojega voditelja in iskanje ugodja. Seveda od teh ljudi ne moreš pričakovati ustvarjalnosti. Socializem in nazadnjaštvo sta v Sloveniji naredili kulturo in sistem ZLA.

      • Ja ampak noben socialistični sistem ni večen.

        Poglejte Revolucijo na Madžarskem in v takratni ČSR. Ter članek, ki je bol objavljen na Časniku o Romuniji.

        Zadnjič sem v Reporterju bral članek, da je naslednja socialistična kandidatka za propad (oziroma državljansko vojno): Venezuela.

        Če lahko komunisti spodkopujejo demokratični sistem, zakaj ne bi morali demokrati organizirati celic, ki bi dolgoročno spodkopavale elemente komunizma/socializma pri nas? Ali demokrati nimajo jajc in samo pišejo po spletnih forumih? 🙂

        • … saj, saj enako se zdravi z enakim; klin se klinom zbija (homeopatske kapljice)

          Malo za hec, pa malo zares.

  19. Misliš, da sem jaz primitiven?
    =================================
    Ne Zdravko, tega pa ne mislim.
    Iščeš pa svoj košček prostora pod soncem tako kot še marsikdo.

  20. Zakaj se v konservativnem in liberalnem taboru nič ne govori o tem, da smo izgubili mlade?

    Kdo je za to odgovoren? Kje so vodstva strank, civilne družbe?

    Po mojem mnenju bi JJ v momentu, ko sona t.i. “vstajah začeli protestirati tisoči (20.000?) mladih, moral odstopiti, na čelu SDS bi ga po kongresu moral zamenjati mlad človek in tako bi lahko najbolj zmedli nomenklaturo.

    Zelo dober članek na to temo na portalu Kritikakonservativna:

    http://kritikakonservativna.com/2014/04/06/239/

    En citat:
    “Ko danes gledam, koliko mladih talentov se izgublja v brezciljnih meandrih marksistične kritike, se počutim kot ateist ali agnostik, ko gleda lepotico, ki odhaja v samostan.”

Comments are closed.