Nedavni dogodki so vsem dobro znani. Množica pijanih mladih ljudi je občutila moč anonimnosti in je dobesedno razbila okna na pročelju parlamenta. S padajočim steklom pa je padala iz nas tudi naša prenapihnjena predstava o tem kako smo »oh in sploh«. Visoko mnenje, ki smo ga imeli o sebi, o naši demokraciji, našem gospodarstvu, naših politikih (predvsem o kontinuitetnih o katerih kljub lažem, korupciji in nesposobnosti novinarji ne rečejo žal besede) in naši kulturi. Vse to je sedaj razbito kakor okna parlamenta. Ali se bomo soočili s temi razbitinami ali pa jih bomo zakopali za stenami zanikanja kakor v Hudi Jami bo pokazal čas.
Mene danes skrbi bolj izjava, ki jo je dala predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), da »niso odgovorni za izgrede«. Ne skrbi me zaradi sredinega dogajanja, skrbi me zaradi prihodnosti. Gospodična, ki je prvič v življenju izkusila slast nastopanja pred desettisočglavo množico je na isti dan doživela adrenalinski šok, ki ga povzroči evforija in adrenalinski šok, ki ga povzroči panika. Prvega je doživela na Prešercu, drugega na Trgu Republike. Šefica ŠOS in vsi »vrhovni poveljniki« včerajšnje drhali so pogoreli na izpitu odgovornosti. Organizator javnega shoda je pravno odgovoren za dogajanje na njem. Tudi takrat, ko mu stvari uidejo iz rok! Škodo, ki so jo mladi povzročili, mora poravnati organizator. Predsednice in predsedniki pa morajo sprejeti objektivno odgovornost in odstopiti. Inštitut »objektivne odgovornosti« je bil pri nas popularen par desetletij nazaj, ko je kontinuiteta zahtevala odstope nekaterih ministrov. Najbolj slavna žrtev tega mehanizma je Janez Janša. Dvojna merila kontinuitete veljajo tudi tukaj. Nihče od njihovih ministrov ne odstopa zaradi objektivne ali politične odgovornosti, ampak morajo odstopiti, ko imajo že toliko osebnega masla na glavi, da ga niti oni in njim naklonjeni novinarji ne morejo več skriti.
Predsednica ŠOS pa se je razglasila za NE odgovorno, ker da oni niso hoteli nasilja, so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči (beri »nič«), da se kaj takega ne bi pripetilo, ker so oni »zaključili« manifestacijo in prosili množico, da se razbeži. Zdaj pa se prestavimo za nekaj desetletij v prihodnost in si zamislimo taisto gospodično, takrat ugledno gospo, recimo v družbi z uglednim odvetnikom, kako je ministrica za notranje zadeve. Predstavljajmo si, da bi takrat policija z nesorazmernim nasiljem odgovorila na manifestacijo izključenih in zapostavljenih normalnih ljudi. Ali bi takrat odstopila ali bi se znova razglasila za NE odgovorno?
Sedanja oblast sporoča državljanu, da jim nobena moralna drža ni sveta. Prisegajo le na oblast, ki jo izkoriščajo za osebno bogatenje. Od lažnivega ministra do prijateljskih pogodb, od nerazumnega lustriranja vseh kadrov pomladi do prisvojitve državnih podjetij, od medijskega enoumja do razgraditve javne radiotelevizijske hiše v korit komercialnih, od političnega in ekonomskega prostega teka do nerazumnih mednarodnih pogodb, vse nam sporoča, da ni nobene odgovornosti. Ali se bodo na to tradicijo vcepili naši prihodnji voditelji? Iz ŠOS prihaja jasen odgovor: »DA!« Sedanja oblast in prihodnja generacija si delita brezbrižnost do odgovornosti. Pot v Grčijo je odprta!
