Je Ustavno sodišče res ena sama pomota?

5
Nihče nima od nikogar pravice zahtevati spoštovanja, tudi dr. RajkoKnez ne, če si ga sam s svojim (ne)delom in ravnanjem ne zasluži. Zato je institut odpoklica nujen! Temu se reče vladavina prava. Foto: Arhiv US

Predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez je v Odmevih 5. marca 2021 na RTV Slovenija rekel, da ni res, da je nad ustavnimi sodniki samo še modro nebo. Izjavil je namreč, da je nad njimi sodnikova vest. Ali res? Ali gre za prazen izgovor? Ali pa je to le še dodaten dokaz, kako zelo kosmata je njihova vest?

Če bi to trditev jemali resno in bi ravnali po vesti, bi namreč vsi trije sodniki sami odstopili.

Vsakogar izmed voditeljev države je mogoče odpoklicati in zamenjati, le ustavnih sodnikov ne

Ampak vrnimo se k osnovni zadevi. Ustavni sodniki so namreč nezamenljivi, saj sploh ni postopka za njihov odpoklic. Za predsednika države obstoja ustavna obtožba, za predsednika vlade konstruktivna nezaupnica. Ustavni sodniki pa žal lahko počno karkoli – tudi to, da pod etiketo zavrženja vržejo pritožbo v koš, ne da bi jo sploh prebrali. To dejanje ni nobena napaka, ampak delikt največje ignorance. Zato je nujno potreben zakon, ki bo to početje sankcioniral!

Zato pozivam pravosodno ministrico in Državni zbor, da na koalicijo naslovita pobudo za uvedbo odpoklica ustavnega sodnika.

Sodniki, posebej še ustavni sodniki, so nedotakljivi, čeprav nam krojijo življenje in vplivajo na usodo veliko ljudi. Zato je nujno sprejeti zakonodajo, ki bo omogočila njihov odpoklic. Dovolj nam je njihove nedotakljivosti in neodgovornosti.

Ustavni sodnik je izvoljen s 46 glasovi večine, za odpoklic bi potrebovali enako večino. Ta ukrep bi bil zelo zdravilen, kajti tudi če ga ne bi nikoli uporabili, bi že sama možnost odpoklica bistveno povečala odgovornost sodnikov. To, kar smo zdaj izvedeli o tehnologiji sojenja, pa je navadna grozljivka neodgovornosti.

Spoštovanja do sebe ni mogoče zahtevati, mogoče si ga je le pridobiti z dobrim delom

Predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez je pred časom na posvetu pri predsedniku države govoril o spoštovanju sodnikov. Sprašujem ga, kje je njihovo in njegovo spoštovanje do ljudi, katerim sodijo in neargumentirano mečejo pritožbe v koš. In o odstopu sploh ne razmišljajo. Vsak spodoben človek, kaj šele sodnik, pa bi seveda odstopil sam.

5 KOMENTARJI

  1. Odpoklic bi moral veljati za hude kršitve sodnika, kar bi moral opredeliti zakon o ustavnem sodišču.

    • @svitase: »odpoklic bi moral veljati za hude kršitve sodnika, kar bi moral opredeliti zakon o ustavnem sodišču.«
      @prispevek: »pozivam pravosodno ministrico in Državni zbor, da na koalicijo naslovita pobudo za uvedbo odpoklica ustavnega sodnika«.
      =============

      Prvonavedeno mnenje je neutemeljeno, saj »zakon o ustavnem sodišču že opredeljuje« predčasno razrešitev (»odpoklic«) ustavnega sodnika/ce za hude kršitve. Zakon že določa, da predčasno ustavvnega/o sodnika/co razreši Državni zbor na predlog Predsednika republike v primeru, če je kaznovan za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti (primerjaj 1. odstavek 19. člena ZUstS in 2. alineja 164. člena Ustave).

      Neutemeljen je tudi poziv v prispevku k »pobudi pravosodni ministrici in Državnem zboru, da na koalicijo naslovita pobudo za uvedbo odpoklica ustavnega sodnika«, saj je predpogoj predčasne razrešitve izveden kazenski postopek in kaznovanost.

      In še pred tem, to je še pred kazenskim postopkom, varuje sodniška imuniteta tudi pred kazenskim pregonom, če se zadevna oseba nanjo sklicuje. Tedaj predhodno odloča državni zbor o dovoljenju za začetek kazenskega postopka, razen če je bil sodnik/ca zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, s tem, da lahko kljub vsemu državni zbor odloči tudi, da zadevni osebi imuniteto prizna (primerjaj 167. in 83. člen Ustave).

      Gledano te predpogoje za odločanje pred Državnim zborom gre po (kazenski) vsebini v zadevnih primerih za indice o različnih kaznivih dejanjih, na primer dejanja protizakoonitega, pristranskega in krivičnega sojenja (člen 288. KZ-1). Pri slednjem sodnik, ki pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju sodne odločbe zavestno krši zakon ali izkrivlja pravo, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost, ali ki s takšnim namenom opre sodno odločbo na dejstva, za katera ve, da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi. V luči zgoraj navedenih predpogojev za postopek pred Državnim zborom glede sodniške imunitete je kazen pri tem dejanju do treh let zapora.

      • Zaščiteni so kot nekdanji vsepoglavarji ali pa kot veliki duhovniki.
        Mogoče bi lahko naredili prvo potezo tako,da jih slečemo iz takih in drugačnih tog.

    • Hvala. Tudi vam čestitke za brezštevilne konstruktivne in dobronamerne, odlične komentarje.

Comments are closed.