Raid Al-Daghistani: Potrebni so močnejši integracijski mehanizmi

4
942

raidRaida Al-Daghistanija, islamologa, ki pripravlja doktorat na Centru za islamsko teologijo v Münstru v Nemčiji, smo povprašali o razpoloženju med Nemci glede priseljencev in islama na splošno ter kako gleda na integracijo prebežnikov v prihodnosti.

Kako ocenjujete vzdušje v Nemčiji do priseljencev in obete glede morebitnega porasta ksenofobije in skrajnih gibanj?

Večina je do priseljencev na splošno še vedno naklonjena. Vendar pa je hkrati mogoče opazovati tudi vse pogostejša nasprotovanja. Nedavni dogodki v Kölnu so situacijo precej zaostrili – in na žalost marsikateri pogled tudi zameglili. Kajti takšni izgredi niso izraz splošne naravnanosti priseljencev, temveč gre za dejanja posameznikov, ki jih je nedvomno potrebno ustrezno kaznovati. Znane osebnosti iz Kölna, med njimi tudi ugledni pisatelj, islamolog in prejemnik nagrade za mir Navid Kermani, so v odprtem pismu jasno obsodili napade na silvestrov večer, a hkrati opozorili na nevarnost družbenega polariziranja in morebitnih nasilnih odzivov. Toda manj znano je, da so takšna dejanja strogo obsodili tudi sami priseljenci in begunci, ne zgolj z odprtim pismo, temveč tudi preko javnih zborovanj in celo protestnih shodov v Mainzu, Duisburgu in samem Kölnu.

Seveda vsaka akcija izzove reakcijo; dogodki v Kölnu so sprožili nov zagon desničarskim skrajnežem, ki pa so s svojo nestrpnostjo in sovražno ideologijo za družbeno klimo neprimerno nevarnejši od samih priseljencev in beguncev. Takšna gibanja sicer dobijo svoj zanos, ki pa jih večinska mentaliteta, dovolj strpna in razgledana, vendarle vedno znova zaduši. Mislim, da lahko podobno logiko pričakujemo tudi v prihodnosti: desničarski skrajneži bodo izkoristili vsako priložnost za sovražno hujskanje, ki pa – upam, da – ne bo preraslo v splošno in kolektivno stanje duha, saj je multikulturnost, navkljub občasnim napetostim, resnično eden od simbolov Nemčije.

Je čutiti veliko negotovost v državi ali gre vendarle za tako veliko državo, da se tako zdi le od zunaj?

Določeni dogodki se zdijo od zunaj zagotovo drugače, kot pa so percipirani od znotraj. Kajti mediji običajno izpostavijo zgolj izbruh dogodka in redko spremljajo njegov celoten iztek. Poleg tega je v tako veliki državi kot je Nemčija zelo težko diaognosticirati splošno stanje. Verjamem, da je trenutno vzdušje v Kölnu drugačno od vzdušja v Münstru, tako kot je morebiti v Berlinu vzdušje na splošno precej drugačno od vzdušja v Dresdnu. Toda če že govorimo o negotovosti, se je potrebno zavedati, da ima vsaka od „navzočih strani“ svojo negotovost. In prepričan sem, da je negotovost priseljencev in beguncev glede prihodnosti večja od negotovosti drugih državljanov Nemčije.

Se krepi tudi protimuslimansko razpoloženje med Nemci?

Vtis je tak, da so muslimani trenutno povsod, ne samo v Nemčiji, v nekoliko težjem položaju od ostalih, za kar pa so delno krivi tudi sami muslimani. V to se sedaj ne morem spuščati. Vendar bi tudi tukaj rad opozoril, da zadeve ne gre posploševati. Kajti četudi je po eni strani mogoče zaznati naraščajočo ksenofobijo, ki se manifestira na zelo različnih ravneh, od verbalno-subtilnih do fizično-nasilnih, je po drugi strani potrebno priznati in upoštevati tudi vsa skupna sodelovanja in povezovanja med muslimani in nemuslimani, ki se prav tako nenehno dogajajo na vsakodnevni ravni.

Obenem pa vedno znova ugotavljam „prastaro resnico“, da islam oz. muslimanskost ni monolitni blok. Med muslimani prav tako obstajajo razhajanja v mnenjih, nasprotovanja in medsebojnih nasprotjih. Ta teden sem v Münstru imel predavanje o sufizmu (islamski mistiki), kjer sem s strani nekega ateista doživel veliko večjo naklonjenost kot od salafistično usmerjenega muslimana. Skratka, stvari niso tako črno-bele kot se jih pogosto prikazuje.

Kako ocenjujete integracijsko politiko v Nemčiji?

Velika večina Nemcev je še vedno zelo ponosna, da je njihova država sprejela tako veliko število beguncev in migrantov. Velika večina je še vedno iskreno pripravljena pomagati migrantom in beguncem, da se integrirajo v novo okolje in novo življenje. Nemci so preprosto pokazali, da so takšnim izzivom kos! To potrjuje tudi zgoraj omenjeno „kölnsko sporočilo“. Toda nekontroliranega priseljevanja v takšnih razsežnostih tudi dobro organizirana Nemčija ne more zdržati v nedogled. Rešitev zagotovo niso postavljanje ograj, temveč temeljit premislek o skupnem sodelovanju na evropski ravni. Nemčija, kot tudi Evropa nasploh, lahko namreč še vedno sprejme veliko beguncev, vendar pa so potrebni močnejši integracijski mehanizmi, katerih uspešnost je med drugim odvisna tudi od okrepitve ali upada nacionalizma.

4 KOMENTARJI

  1. Islamolog ??
    Ko sem kot en Slovenec prebral tole nadaljevanko, so mi prišle na um naslednje stare resnice
    – Vsak berač svojo malho hvali.
    – Pridigarji in vrači bogato živijo na račun normalnih delovnih ljudi, ki si z delom služijo vsakdanji kruh, ker jim uspe te ljudi zavajati in jim meglo prodajati.

    Moje mnenje, ki sledi iz gornjih »večnih« resnic je, da je islam med vsem drugim tudi, krvava, histerična in agresivna religija. Širi pa se z nasiljem in neupoštevanjem civilizacijskih norm. In napisano prodajanje megle nikakor ne pije vode.
    Zakaj krvava
    – Za potrebe vere (ne za hrano) koljejo živali.
    – Za potrebe vere se samomorilci razstreljujejo
    – Obglavljajo ujete
    – Kamenjajo prekrškarje
    – Posiljujejo za dokaz prevlade
    – Kratijo obče človekove pravice
    – in še se najdejo cvetke iz tega naslova
    Nisem še zasledil, da bi njihovi verski voditelji usmerjali množice v pomiritev ampak le v divjanje in izsiljevanje.

    Naslednja stopnja je množična histerija ob dogodkih, ki »žalijo« njihov občutek za svete stvari in obenem popolnoma nič ne spoštujejo nobene svete stvari na drugi strani (tudi svoboda govora in nedotaklivost telesa sta svetinji).

    Njihova agresivnost je prišla sedaj s cunamijem preseljevanja (po mojem mnenju to nikakor niso begunci ampak horde divjakov, ki ne spoštujejo osnovnih civilizacijskih normativov) na svetlo.
    V civilizaciji velja, da ko prideš nekomu na dvorišče (to dvorišče je lastnina) oziroma na mejo pokažeš dokumente in s tem imaš pravico prečkati mejo, če so v redu in če nimaš dokumentov prosiš za pogoje in jih izpolniš in nato šele po dovoljenju lahko prečkaš mejo.
    Druga država je namreč v lasti davkoplačevalcev te države, ki omogočajo neko ureditev.
    Od kod torej tem ljudem pravica prečkati mejo mimo prehodov, da uničujejo polja in delo mnogih generacij na terenu preko katerega gredo (to so lahko le mentalni divjaki ali pa ljudje brez osnovnih etičnih norm) .
    Od kod jim pravica napada na organe, ki zagotavljajo red in mir lastnikov, če ne iz naslova pomanjkanja srčne kulture in osnovnega spoštovanja ljudi, kamor prihajajo.
    Zadnja poročila iz čolnov na morju in begunskih centrov in pa kažejo tudi njihovo netolerantnost in nasilnost do drugih religij.
    Mi je pa jasno, da topoumnim produktom usmerjenega izobraževanja v EU kar prihaja, ko se pojavlja nova megla, ker se je njihova, ki jo producira lažni humanizem (fdvizem) že kar malo razpršila.

    To so razlogi, da vidim gornjo nadaljevanko kot prodajanje goste megle, ki ne prinaša nič dobrega.

  2. Ob integraciji priseljencev bo ena najtežjih nalog Evrope v prihodnjih letih in verjetno desetletjih vendarle zmanjševanje migracijskega pritiska nanjo. Na čimbolj civiliziran način, nikakor ne prvenstveno z represijo, ograjami in žicami.

    In če je npr. sosednja Avstrija lahko v enem letu dala azil za okoli 100.000 beguncev/migrantov ( je relativno celo bolj obremenjena, kar se pozablja, od Nemčije), bo Slovenija svojo civiliziranost in pripadnost evropski politični povezanosti in solidarnosti vendarle prej ali slej morala izpričati s pripravljenost, da nudi azil številki nekje vsaj 5-10.000 teh nesrečnikov.

    Če imamo ned sabo okoli 300.000 ali še več Jugosov in smo jih bolje ali slabše integrirali, sam zelo težko razumem politike oz. jih ne sprejemam za normalne, ki zatrjujejo, da tu na Slovenskem ni mesta niti za 3 Sirce.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite