Raid Al-Daghistani: Koliko ljudi ve za globalno islamsko fatvo proti ISIS-u?

37
612

raidObjavljamo nadaljevanje intervjuja z islamologom Raidom Al-Daghistanijem (prvi del lahko preberete na povezavi.)

Na dogodku Forumu za dialog med vero in kulturo ste opozorili na selektivno branje Korana, ki se ga poslužujejo tudi militantni islamisti, da opravičujejo svoje nasilje. Je mogoče današnji študij Korana primerjati z eksegezo Svetega pisma, ki se zadnja desetletja pospešeno poslužuje zgodovinsko-kritične metode?

Bistvo militantnih islamistov je v tem, da islamsko izročilo izrabljajo za uresničitev svojih politično-ideoloških ciljev. V ta namen izvzemajo določene verze iz Korana, ki pa jih je sicer mogoče razumeti bodisi zgolj v povezavi z drugimi verzi bodisi v njihovem situacijsko-historičnem kontekstu. Osamosvajanje in posledično posploševanje sporočila določenih verzov iz Korana zato predstavlja logično-metodološko napako. Kar pa se tiče zgodovinsko-kritičnega pristopa k eksegezi Korana, se moramo najprej zavedati, da Koran ni Biblija. Medtem ko Biblija zaradi svojega historičnega razvoja nujno zahteva zgodovinsko kritičnost, je geneza Korana precej drugačna. Za muslimane Koran predstavlja neposredno razodeto Božjo besedo. Koran torej razpolaga z lastno in od Svetega pisma različno genezo, pri kateri je potrebno upoštevati njegovo »vertikalno« in »horizontalno« razsežnost, tj. transcendentni Logos in obenem njegovo časovno umeščenost. To pomeni, da je genezo Korana potrebno izpeljevati iz Korana samega. Islamski mistiki, ki so bili tudi izvrstni eksegeti, razlikujejo celo med štirimi ravnmi pomena: med dobesednim, simboličnim, skritim in absolutno transcendentnim.

Sodobno preučevanja Korana se vendarle vse bolj poslužuje zgodovinsko-kritične metode, ki si prizadeva pojasniti razmerje med božjo transcendentno Resnico in njeno situacijsko »pogojenostjo« in s tem dvojni karakter samega Korana. Zgodovinsko-kritična metoda se mi zdi ne samo sprejemljiva, temveč tudi nujno potrebna, saj priznava Koran kot neposredno Božje razodetje, hkrati pa upošteva njegovo zgodovinsko resničnost. Zgodovinsko-kritičen pristop h Koranu je prav tako učinkovito metodološko sredstvo za preprečevanje arbitrarnih interpretacij Besedila. A pri tem je vendarle pomembno, kako sploh razumemo pojem kritike. Če ga namreč razumemo kantovsko, tj. kot kritiko pogojev možnosti, potem z omenjeno metodo pri eksegezi Korana ne bomo prišli daleč. Kajti kritika samega Božjega logosa ni mogoča, je pa mogoča kritičnost njegove »zemeljske umeščenosti«, tj. koranskega posredovanja. V ta namen je zgodovinsko-kritična metoda – katere se v veliki meri poslužujejo predvsem predstavniki »ankaranske šole« (Turčija) – razvila nekakšen katalog kriterijev za preučevanje Korana.

Možne so torej naslednje kritike: kritika zgodovinskih okoliščin razodetja, kritika jezikovnega karakterja, kritika stilske raznolikosti, kritika koranske presodnosti, kritika časovnih presledkov, kritika teološko-hermenevtičnega karakterja in kritika »medverskosti« koranskega izročila. Zgodovinsko-kritična metoda trenutno še zdaleč ne predstavlja prevladujoče metode v preučevanju Korana, vendar pa pridobiva na pomenu. Tudi sam menim, da je takšen prestop vsekakor smiseln in se tako pridružujem besedam Milad Karimi, ki je dejal: »Razodetje brez zgodovine je fantazija, zgodovina brez razodetja je prazna.«

Bi bila v primeru, ko bi islam na svetovni ravni poznal podobno avtoriteto kot je papež v katoliški Cerkvi, mogoča tudi bolj jasna obsodba dejanj ISIS? Ali so vendarle tudi v islamu podobne avtoritete, ki jih muslimani po svetu priznavajo oz. upoštevajo?

V islamu dejansko ne obstaja religijska institucija, ki bi jo bilo mogoče primerjati s katoliško Cerkvijo. Islam prav tako ne pozna instance oz. avtoritete, kakršno predstavlja papež. Zato pa je v islamski zgodovini vedno obstajala množica mnenj religijskih učenjakov, ki so v skupnosti uživali poseben ugled in priznanje. Eden od njih je bil ravno že omenjeni Al-Ghazali, ki si je kot edini v zgodovini Islama prislužil celo častni naziv »porok vere«. Decentralizacija avtoritete ima tako svoje prednosti kot tudi slabosti, a zagotovo predstavlja enega od razlogov za soobstoj mnoštev interpretacij ter pluralnosti diskurzov, ki je bil tako značilen za klasično obdobje islama. Vendar pa je ne glede na raznolikost mnenj in naukov v islamu vedno obstajal prevladujoči, večinski tok. In ta mainstream islam tudi danes strogo obsoja in zavrača mišljenje in početje pripadnikov ISIS-a, ki – povsem značilno za radikalno-militantne islamiste – v imenu islama izvajajo dejanja, ki duhu islamu absolutno nasprotujejo. Da takšnih obsodb vse premalo slišimo, je nenazadnje krivo tudi medijsko poročanje, ki se večinoma osredotoča na negativno plat dogajanja. Koliko ljudi recimo ve za globalno islamsko fatvo (tj. pravno-religijsko sodbo) proti ISIS-u, ki jo je sestavilo več sto najvplivnejših muslimanskih učenjakov, intelektualcev in religijskih avtoritet iz celega sveta? Številni imami in svetovno priznani muslimanski učenjaki so od samega začetka ostro obsojali ne samo dejanja ISISovih privržencev, temveč tudi vseh drugih terorističnih akcij, povzročenih s strani islamističnih ekstremistov. Bralce, ki jih zanima kakšno pozicijo je natanko zavzela islamska učenost do religijskih ekstremistov, priporočam v branje knjigo Muhammada al-Yaqoubija Refuting ISIS.

Foto: Tatjana Splichal.
Foto: Tatjana Splichal.

Kakšno je prevladujoče razumevanje človekovih pravic v islamu, npr. na primeru vloge in pravic žensk?

Očitka, ki ju morda najpogosteje slišimo, sta, da v islamu ne obstaja ločnica med politiko in religijo ter da so ženske v Islamu zapostavljene. Oboje je ne zgolj zgodovinsko-faktično napačno, temveč tudi izredno kontraproduktivno, ko gre za vprašanje razumevanja »islamskega prava«, tj. šerije. V islamski zgodovini je namreč vseskozi obstajalo ločevanje med religijo in politiko, kar med drugim dokazujejo tudi številni medsebojno neodvisni diskurzi (teološki, literarni, politični, filozofski, etični, mistični, znanstveni, idr. (za več glejte Bauer, Kultura dvoumnosti: drugačna zgodovina islama, Krtina 2014). Omembe vredno dejstvo je, da v islamu religijski dostojanstveniki načeloma niso bili del oblasti (kot je bilo značilno recimo za krščanstvo), temveč »na strani« naroda, zato emancipacija od oblasti ni pomenila emancipacije od verske avtoritete (kot se je dogajalo v zgodovini Zahoda).

Očitek, da islamu manjka razsvetljenstvo, ni nič drugega kot kliše. Kajti eden od razlogov, da v islamski zgodovini ni prišlo do vsesplošnega procesa sekularizacije leži ravno v tem, da sta v islamu sekularno in sakralno že vseskozi obstajala vzporedno. Kar pa se tiče šerije, moramo vedeti, da ne gre za enoznačno kodificirano zakonodajo, temveč za produkt večstoletnega prizadevanja muslimanskih pravnih in religijskih učenjakov v iskanju odgovorov in pravnih rešitev, ki zadevajo vprašanja vere, življenja, svobode, človekovega dostojanstva, lastnine in medčloveških odnosov. Po mnenju Thomasa Bauerja šerija celo predstavlja enega najbolj dinamičnih procesov v človeški zgodovini. Predpisi in določila, ki so vsebovani v šeriatksem vrednostnem sistemu temeljijo na štirih osnovnih pravnih virih: Koranu, Suni (izjavah in dejanjih preroka Mohameda), konsenzu religijskih učenjakov in analognem sklepanju. Koran je torej zgolj eden od štirih pravnih virov, in zato nikakor ni absolutni družbeni kodeks, ki bi v celoti določeval socialno obnašanje in družbeno življenje muslimanov. (Najvišja vrednost Korana leži pravzaprav v njegovi duhovni in estetski dimenziji, ki se je nemuslimani še vedno vse premalo zavedajo).

Kljub temu pa je v Koranu mogoče najti kar nekaj verzov, ki izrecno govorijo o medčloveških odnosih in konkretno o odnosu med moškim in žensko. Ena vodilnih sodobnih nemških arabistk in islamologinj Angelika Neuwirth trdi, da Koran ravno v odnosu do ženske označuje revolucionaren, zgodovinski prelom, saj naj bi bil edino Sveto besedilo, ki obravnava žensko pred Bogom na povsem enaki ravni kot moškega. Ta enakovreden status ženske in moškega pred Bogom jasno izpričuje 35. verz 33. sure. Pri tem se moramo zavedati, da je takšno sporočilo v času (7. stoletju), ko so še vedno potekale razprave o tem ali ženska sploh ima dušo, predstavljalo edinstven pojav. Toda Koran ne da zgolj dodeli enakovrednega položaja ženskam v versko-metafizičnem smislu, temveč jim tudi v marsikateri posvetni zadevi podeli prednost in pravice (pravne, lastninske ipd.), ki so bile za takratne družbe in vrednote skoraj nepredstavljive.

Tega, da danes ženske v Saudski Arabiji ne smejo sesti za volan, zato ni nikakor mogoče utemeljiti na osnovi islamskega prava, temveč na osnovi patriarhalno in konservativno orientirane družbe vahabističnega kova. V sosednji državi Oman (kjer sem tudi sam preživel nekaj časa), ki velja za izredno tradicionalno državo z islamskimi vrednotami, ženske ne zgolj vozijo avta, temveč tekmujejo v jadranju in hitrem čolnu. Za na konec bi samo še dodal, da ko imamo opraviti z besedilom Korana in pri tem želimo njegove verze aplicirati na današnje okoliščine, moramo pri interpretaciji vselej upoštevati razmerje med tekstom, izvornim kontekstom in dano situacijo. Skratka: tekst – kontekst – sedanjost.

Kako vidite možnost nadaljnje integracije tako muslimanov v Evropi in kot islama z evropskimi vrednotami laicizma?

Večina muslimanov je v Evropi odlično integrirana; veliko Evropejcev tudi je muslimanov, veliko muslimanov je Evropejcev. Islama in Evrope ne vidim kot dva nasprotujoča si bloka (ravno tako kot krščanstva in arabskega sveta ne). Za nadaljnjo integracijo tako samih muslimanov kot tudi Islama kot religije in kulture pa se mi zdi nujno potrebna obojestranska pripravljenost za sodelovanje ter – doslednejša informiranost. Plediram za večjo angažiranost muslimanov v smeri konstruktivnega doprinosa družbi in okolju, v katerem živijo, bodisi v Sloveniji, Nemčiji ali v katerikoli drugi evropski državi. Po drugi strani pa si želim več odprtosti, naklonjenosti in pozitivne radovednosti s strani nemuslimanov. Večja ozaveščenost in poučenost (na obeh straneh) sta v tem procesu interakcij izredno pomembna dejavnika. Verjamem namreč, da je ravno celostno, tj. ne zgolj akademsko, temveč tudi moralno izobraževanje eno najučinkovitejših sredstev tako v boju proti ekstremizmu in radikalizmu, kakor tudi proti ustvarjanju iracionalnih strahov, ki vodijo recimo v islamofobijo. Eden izmed ciljev našega Centra v Münstru je ravno v tem, da želimo mladim ponuditi neko alternativo. Vendar pa – če parafraziram profesorja Ahmeta Alibašića – naša naloga ni v tem, da popravimo vsako deviacijo, temveč, da v družbo vnesemo pozitivno-kreativno energijo in vrednote. Kajti znanje brez vere je prazno, a vera brez znanja je slepa.

Kaj je po vašem mnenju lahko največji prispevek islama današnji zahodni civilizaciji?

Morda bi bilo vprašanje smiselno postaviti nekoliko drugače, namreč: na kakšen način lahko muslimani prispevajo današnji zahodni civilizaciji? Ves čas namreč govorimo o islamu kot o subjektu, toda islam kot tak pravzaprav ne obstaja; obstaja le niz interpretacij islama. Res je, da obstajajo nespremenljivi temelji islama, ki predstavljajo samo bistvo njegove dogme in verske prakse. Ti stebri islama so šahada (izpričevanje Božje enosti), salat (molitev-meditacija), saum (post v mesecu Ramadanu), zekat (dajanje miloščine) in hadž (versko romanje). Obstaja tudi nekaj osnovnih načel, kot je načelo raznolikosti, ali pa načelo »prave mere«, wasatiyya. To so temeljni principi Islama. Toda že od tu naprej se stvari začno deliti, zato je izredno težko govoriti o islamu kot enotnem bloku.
Pa vendarle, islam kot vera, svetovni nazor in vrednostni sistem lahko (v vsej svoji raznolikosti) zahodni civilizaciji vsekakor ponudi duhovno-etične vrednote, ki krepijo trajnost in vodijo v družbeni razvoj. Te vrednote so pravičnost, odgovornost, strpnost, vztrajnost, stanovitnost, požrtvovalnost, milost, strahospoštovanje do življenja, potrjevanje življenja, poenotenje mišljenja in delovanja, empatija in zavest o Transcendenci. Od posameznih muslimanov in muslimank pa je odvisno v kolikšni meri bodo te vrednote uresničevali in živeli.

37 KOMENTARJI

  1. No, vse tudi ni tako rožnato kot se prikazuje.

    Če res večina obsoja skrajni islamizem, terorizem, itd. i logično pričakovali, da bo ta večina hotela in znala obvladati in kultivirati manjšino.

    Tudi glede preganjanja kristjanov.

  2. Bližja je najverjetneje resnica, da islamizem tolerira skrajneže, ker jim ti na nasilen način pomagajo sicer na nasilen način širiti islamizem.

    Če bi bilo drugače, bi bili priča protiteroristični islamski zvezi držav. Pa nismo.

    • Globalna islamska fatva proti isisu,ki jo zgoraj omenja islamolog,je v danih razmerah pomemben dokaz,da islam ne tolerira skrajnežev-njihove reakcije pa so očitno tudi iz kulturno zgodovinskih razlogov,ki jih intervju dobro predstavi-drugačne kot naše evro-ameriške npr.

      • Če je bila res izdana fatva – zakaj glavni islamski voditelji, sploh v Evropi tega ne poudarijo bolj?

    • No morda pa bi se lahko tako nekako reklo zvezi naprimer Saudske Arabije, Egipta, Iraka, Kuvajta, Libanona, Omana, Qatarja, Združenih Arabskih Emiratov… – ki so uradno proti in se borijo proti ISISu? ..

      (tako da nekateri so priče tudi takim zvezam)

      Najbrž pa si lahko predstavljaš, da so zadeve zelo kompleksne. Življenje, politika, vladanje, denar, moč – niso preproste zadeve. Ko pa zraven primešamo še religijo – se vse zgornje še 10x bolj zakomplicira.

      Da si boš morda lažje predstavljal, si za primer vzami tukajšnje komentarje. Še dva soseda, iste narodnosti, iste politične stranke, iste cerkve in župnije se ne moreta zmeniti in strinjati o skoraj ničemer – pa se bodo cele države…

  3. Večina sproduciranih laži. islam jegrožnja za naš svet, pa če si visoki kler še tako zatiska oči!

    • Ti pa si fanatik. Obesi še se na en vir informacij, ga absolutiziraš in nočeš od drugih virov nič slišati.

      A ni lep stavek: vera brez znanja je slepa, znanje brez vere pa prazno.

      Kateri del stavka zate drži….

      • Ti pa si fanatik. Obesi še se na en vir informacij, ga absolutiziraš in nočeš od drugih virov nič slišati.
        **********

        Pavel, ali ti to otvojem dojemanju Patrije in krivdi Janše ?

  4. Prebral sem oba intervjuja.

    Seveda, kakor je zapisano je prelepo, ker življenje ni pravljica.

    Živimo v dobi, ko je poplava informacij in kdor je kritičen, pogleda tudi na hrbtno stran medalje.

    Kar se tiče dosežkov islamskega sveta, o katerih je govora v intervjuju, je dobro vedeti, da je marsikaj zmotno pripisano islamu in da je bilo marsikaj odkrito čisto drugje (Indija, Kitajska, Grčija). In vedeti je treba, da je današnji Iran nekdanja Perzija, ki je imela najvišjo civilizacijo že štiritisoč let pred Kristusom. Tako, da prva obdobja islama v tistih krajih, so verjetno še pobirala sadove prastarih civilizacij.
    Če pogledamo zadnjih petsto let ne najdemo nobene omembe vredne znanosti ali tehnike, ki bi jo razvili v muslimanskih deželah. (Govorimo o medicini, strojništvu, fiziki, matematiki, biokemiji,…).

    Prav tako ne drži trditev, da masovno priseljevanje muslimanov v Evropo ni nevarno. Dam samo tale dokaz: Pakistan, je imel leta 1950 manj kot petdeset milijonov prebivalcev, danes šestdeset let kasneje pa stodevetdeset milijonov. Povečanje za dvestoosemdeset procentov.

    Nadalje ne drži trditev, da so muslimani v Evropi odlično integrirani. Ko gledamo video posnetke Londona, Pariza, Stockholma, Berlina, Koelna, Rima, Seville v Španiji, Madrid, Koebenhaven in drugod vidimo, da so vsakodnevno demonstracije, zahteve po šeriatskem pravu in geta, kamor policija nima vstopa. Takih območij je samo na Švedskem preko petdeset. Vse to je javno objavljeno.

    Posebna zgodba je šeriatsko pravo. Grozljivi so posnetki kamenjanja, metanja s stolpov, visokih zgradb, obešanja na avtodvigala.

    Tristo let je minilo, kar je Cesare Beccaria napisal pod psevdonimom knjižico O zločinu in kazni in utemeljeval, zakaj fizična kazen ni primerna (ne mučenje v zaporih, ne fizična kazen za kršitev pravne norme).

    • Hvala za informacije.

      Ne morem pa se znebiti vtisa, da v primerjavi s primitivnimi zavračali dialoga in raziskovanja tu igra Superbia glavno vlogo pod krinko učene kultiviranosti.

  5. Grožnja za naš svet je sekularizacija, ki se je sprevrgla v ateizem. Te je najbolj strah, da ti migranti ne bodo tako zlahka pristali na prostovoljno suženjstvo, kot ga prakticirajo sami in si to štejejo med kreposti.

    • Zanimivo sklepanje. Torej praviš, da so svitase, alojz, robert, temperantia (našteti komentatorji samo pod tem člankom) pravzaprav ateisti – ker se bojijo migrantov in islama?

  6. Vsekakor je novost, ki sem se jo iz intevjuja naučil, da obstaja svetovno priznana ankaranska šola preučevalcev Korana. Ni čudno tedaj, če je Ankaran tako trmaril in pred ustavnim sodiščem končno tudi dosegel, da je dobil status občine.

    • od kod vam pa to preberite še enkrat šola se imenuje po mestu v Turčiji -Ankara…
      V Ankaranu so plaže pa dekleta to pa ni za takšne ljudi kjer morajo ženske biti zavite še okrog glave

  7. Meni se postavlja drugo vprašanje, kdo ima takšne interes, da se kar naprej govori o islamu. Podobno propaganda kot pri marginalnih temah o istospolnih. Zopet želi manjšina da se ji podredi večina. Dosti je tem, ki so bolj pomembne za nas in državo. Če že hoče Časnik delovati na tem naj jih poišče. Ne pa da nas muči z nekimi intervjuvanci, ki opevajo islam kot nekaj kar nas bo rešilo vsega hudega.

  8. Na prvi del intervjuja sem postavil nekaj vprašanj in v drugem delu je kar nekaj odgovor nanje. Včeraj sme imel vtis , da imam pred seboj Tarika Ramadana, danes se to še bolj potrjuje.

    Ko je v komunizmu vse šlo navzdol, je bila vedno parola: “potrebno je več komunizma”. S komunizmom je vse v redu, samo premalo dosledno se ga izvaja.
    Natanko enak občutek imam pri branju obrazložitev avtorja. V islamu je vse v postavljeno bolje kot drugje, bolj smo napredni kot ostali svet, samo premalo resno ga živimo, potrebno ga temeljiteje realizirati.
    No naj poudarim, da se tu ne spuščam v duhovno sfero islama, striktno imam v mislih njegovo inkarnacijo v vsakdanje življenje.

  9. ” L’islam est un communisme avec Dieu. A la fois idéal de justice et d’égalité, mais aussi contrôle sourcilleux de la vie de chacun. Un des plus grands spécialistes de l’islam, Maxime Rodinson, interrogé un jour sur la signification de l’oumma,”

    Islam je komunizem z Bogom: hkrati ideal pravice, kot enakosti, ki skrbno kontrolira življenje vsakega posameznika. To je izjavil eden največjih specialistov Islama Maxim Rodinson, ko so ga vračali o pomenu besede uma. (Uma arabska beseda ,ki označuje skupnost, nacijo. ummat islamiyya – pomeni Islamska nacija)

    • Hvala. Nove informacije, interni viri. Do sedaj sem sam prišel do tega, da je islam zgolj socializem z Alahom oz. komunizem z Alahom

  10. Islamolog ??
    Ko sem kot en Slovenec prebral tole nadaljevanko, so mi prišle na um naslednje stare resnice
    – Vsak berač svojo malho hvali.
    – Pridigarji in vrači bogato živijo na račun normalnih delovnih ljudi, ki si z delom služijo vsakdanji kruh, ker jim uspe te ljudi zavajati in jim meglo prodajati.

    Moje mnenje, ki sledi iz gornjih »večnih« resnic je, da je islam med vsem drugim tudi, krvava, histerična in agresivna religija. Širi pa se z nasiljem in neupoštevanjem civilizacijskih norm.
    In napisano prodajanje megle nikakor ne pije vode.
    Zakaj krvava
    – Za potrebe daritev – vere (ne za hrano) koljejo živali.
    – Za potrebe vere se samomorilci razstreljujejo
    – Obglavljajo ujete
    – Kamenjajo prekrškarje
    – Kratijo obče človekove pravice
    – in še se najdejo cvetke iz tega naslova
    Nisem še zasledil, da bi njihovi verski voditelji usmerjali množice v pomiritev ampak le v divjanje in izsiljevanje.

    Naslednja stopnja je množična histerija ob dogodkih, ki »žalijo« njihov občutek za svete stvari in obenem popolnoma nič ne spoštujejo nobene svete stvari na drugi strani (tudi svoboda govora je ena od svetinj).

    Njihova agresivnost je prišla sedaj s cunamijem preseljevanja (po mojem mnenju to nikakor niso begunci ampak horde divjakov, ki ne spoštujejo osnovnih civilizacijskih normativov) na svetlo.
    V civilizaciji velja, da ko prideš nekomu na dvorišče (to dvorišče je lastnina) oziroma na mejo pokažeš dokumente in s tem imaš pravico prečkati mejo, če so v redu in če nimaš dokumentov prosiš za pogoje in jih izpolniš in nato, šele po dovoljenju lahko prečkaš mejo.
    Druga država je namreč v lasti davkoplačevalcev te države, ki omogočajo neko ureditev.
    Od kod torej tem ljudem pravica prečkati mejo mimo prehodov, da uničujejo polja in delo mnogih generacij na terenu preko katerega gredo (to so lahko le mentalni divjaki ali pa ljudje brez osnovnih etičnih norm).
    Od kod jim pravica napada na organe, ki zagotavljajo red in mir lastnikov, če ne iz naslova pomanjkanja srčne kulture in osnovnega spoštovanja ljudi, kamor prihajajo.
    Zadnja poročila iz čolnov na morju in begunskih centrov pa kažejo tudi njihovo netolerantnost in nasilnost do drugih religij.
    Mi je pa jasno, da topoumnim produktom usmerjenega izobraževanja v EU kar prihaja, ko se pojavlja nova megla, ker se je njihova, ki jo producira lažni humanizem (en od njih je tudi fdvizem) že kar malo razpršila.

    To so razlogi, da vidim gornjo nadaljevanko kot prodajanje goste megle, ki ne prinaša nič dobrega.

    • Slovenija ni last slovenskih davkoplačevalcev, ta misel je nekoliko ubrisana. Slovenski proračun posredno da. Slovenija kot država pa ne, kot domovina še manj. Slovenija je od tistih, ki so tu doma. Tudi dojenčkov.

    • Morda lahko omenjeni gospod, ki je napisal članek razloži razlog nesreč ob romanju v Meki. Ena takšna pred kratkim čez sedemsto mrtvih, pohojenih. Novinarji so napisali da je to kot stampedo. Izraz pa tako vemo kaj pomeni in za kaj se uporablja.

  11. Hvala za te informacije. Seveda nisem vedel za fatvo. In počutil sem se strašno pametnega, ker sem samostojno (lastnoglavo) dojel, da teroristična dejanja ISIS-a nimajo opravičila v Koranu, podobno kot delovanje italijanskih mafij nima podlage v Svetem pismu, čeprav naj bi iniciacijski obred fazioza vseboval prisego Materi Božji…

    • Kriteriji:
      podobnost mafiji
      Neustvarjalnost
      Monopol
      Večina sužnjev, ozka “elita”
      Nedialoškost
      Kritika ni dovoljena
      Drhal odreagira na pritisk gumba

      Po rezultatih spoznamo komuniste, socialiste, titoisti, janšisti, islamisti..

  12. Hvala, Časnik, za ta intervju. Za dialog, odpiranje prostora, ustvarjalnost, človečnost, kritičnost, neuniformiranost, nehisteričnost,…

  13. Pavel, očitno zapuščaš Krščanstvo, No tako kot si prišel notri sedaj iščeš stik z islamom. Prav, to je tvoja pravica, toda nam jo ne boš kršil, saj smo demokratični Krščanski Evropejci.

    • 1.ne zapuščam ga.
      2.nikomur nič ne kršim.

      Je SV. Frančišek zapustil Jezusa, ker je šel na pogovor k strašnemu sultanu.

      Že pred 30 leti sem bral jezuita, ki je vključeval zgodbe modrih sufijev.
      Tvoj pogled je fašističen oz. komunistične.

      Dovoli, da spoznamo islam v dobrem in slabem.

      Veliko argumentov “katolikov” in “desničarjev” do islama je tako zaprtih, kot pri nas FDV ateisti. Samo zamenjaj kristjan in musliman. Dobil boš izdelek istih zadrtežev.

      • Krščanstvo zame ni ideologija, temveč odnos z Jezusom, Bogom, s Cerkvijo (sobrati in sestre). Se ti vidi, da si ateist. Lahko si zapustil socializem, a socializem ne more zapustiti tebe (analogija seljak-selo).

      • Slovenci so islam spoznali že v času turških vpadov.
        Iz tega imamo celo turistične zanimivosti in imena krajev po utrjenih obzidjih okrog cerkva-tabori.
        Danes se ismlam promovira sam preko vseh medijev.
        No mogoče pa res nekaj ne kažejo po televiziji pri nas. Lepo bi bilo videti ko bi se vsi krščanski zagovorniki islama zbrali na Prešernovem trgu in se bratsko objeli ob obrednem klanju živine.
        Sobivanje z islamom je mogoče tako kot je nekdo že napisal, da je ločen od ostalih.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite