»Iz srca polnega hvaležnosti ter zahvaljevanja bi se rad skupaj z vami zahvalil Gospodu, da nas je v minulih dneh spremljal ter vodil z lučjo Svetega Duha… Prav tako se zahvaljujem vsem vam, sinodalni očetje, bratski delegati, poslušalci, poslušalke ter pomočniki za vašo dejavno in rodovitno udeležbo. Nosil vas bom v molitvah ter prosil Gospoda, naj vam povrne z obiljem svojih milostnih darov.« Tako je papež Frančišek začel nagovor ob zaključku plenarnega zasedanja 3. izredne sinode o družini na temo Pastoralni izzivi družine v kontekstu evangelizacije. Potem ko so popoldne sinodalni očetje glasovali o posameznih točkah zaključnega poročila, so svoje delo zaključili s poslušanjem nagovora papeža Frančiška, pesmijo Te Deum in blagoslovom.
Tolažbe
»Iskreno lahko rečem, da smo v duhu kolegialnosti in sinodalnosti resnično živeli to izkušnjo sinode, družno to etapo, to skupno pot.« Sveti oče je zatem predstavil tolažbe, ki jih je doživljal ob poslušanju pričevanj »resničnih pastirjev, ki z modrostjo nosijo v srcu veselja in solze svojih vernikov«, pričevanj družin, ki so se udeležile sinode in so podelile s sinodalnimi očeti »lepoto ter veselje njihovega zakonskega življenja.« Nadaljnja tolažba za papeža Frančiška je bilo tudi to, da je na tej prehojeni poti vsak, ki se je čutil močnejšega, imel za dolžnost pomagati šibkejšemu, tisti, ki je bil bolj izkušen, ponuditi svojo pomoč drugim, četudi preko soočenj.
Skušnjave
»Ker pa je bila sinoda tudi pot ljudi, so bile ob tolažbah tudi potrtosti, napetosti in skušnjave od katerih naj omenim sledeče: sovražna zakrknjenost ali hotenje zapreti se v zapisano črko ter ne pustiti se presenetiti Bogu, Bogu presenečenj; uničevalna dobrota, ki v imenu nekega varljivega usmiljenja povija rane, ne da bi za njih prej poskrbela in jih pozdravila; skušnja spremeniti kamen v kruh, da se prekine dolgi, težki in boleči post, kakor tudi skušnjava spremeniti kruh v kamen in ga vreči v grešnike, slabotne ter bolne, oziroma spremeniti to v neznosna bremena; skušnjava stopiti s križa, da bi bilo ljudstvo zadovoljno in ne ostati tam ter tako izpolniti Očetovo voljo, torej popustiti svetnemu duhu, namesto da ga prečisti in ukloni Sveti Duh; skušnjava, da bi prezrli depostum fidei, da bi se imeli za lastnike in gospodarje, ne pa varuhe, oziroma po drugi strani, skušnjava, prezreti resničnost tako, da se uporabi pretirano natančen ali pa izpiljen jezik, s katerim se lahko reče veliko, pove pa nič.«
Ob teh skušnjavah je papež Frančišek dejal: »Dragi bratje in sestre, te skušnjave nas ne smejo prestrašiti, čuditi, sploh pa ne vzeti poguma, saj noben učenec ni večji od svojega učitelja. Če je bil torej Jezus skušan in so ga imenovali celo Beelzebul, gotovo Jezusovi učenci ne smejo pričakovati, da bodo z njimi bolje ravnali.«
Več lahko preberete na spletni strani Radia Vatikan.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
