Radio Ognjišče: Študijski dnevi Draga od prvih zametkov do zlatega jubileja

0

V Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu bodo ta konec tedna 50. študijski dnevi Draga, ki jih od začetka pripravlja Društvo slovenskih izobražencev. Gre za pobudo, ki že pol stoletja bogati slovenski duhovni prostor, spodbuja k dialogu in povezovanju vsega, kar ohranja in krepi našo narodno zavest. Ob njenem jubileju smo v oddajo „Pogovor o“ povabili predsednika Društva slovenskih izobražencev iz Trsta Sergija Pahorja in odgovornega urednika Mladike Marija Mavra, ki sta spregovorila o času in razmerah na Tržaškem, v katerih je zaživela Draga, o pobudnikih, predavateljih, temah, ki so jih obravnavali, pa tudi o odzivih, ki jih je doživljala Draga s strani zamejcev, zdomcev in matične Slovenije, zlasti komunističnega režima.

Sergij Pahor in Marij Maver, ki sta od vsega začetka povezana s študijskimi dnevi Draga, sta spregovorila o razgibanem kulturnem, prosvetnem in verskem življenju med Slovenci na Tržaškem po drugi svetovni vojni. Fašizem, ki je več kot dvajset let zatiral slovenstvo, je propadel. Izobraženci iz matične Slovenije, pa tudi duhovniki, ki so se umaknili pred komunizmom, so s svojimi izkušnjami pomagali pri razvoju šolstva, gledališke dejavnosti, slovenskega radia, tiskanih medijev. Med vodilnimi je bil profesor Jože Peterlin. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske prosvete, Ljudskega odra, Društva slovenskih izobražencev, Mladike … V krogu Društva slovenskih izobražencev, ki ga je vodil, je dozorela zamisel o počitniškem tečaju za katoliške laike oziroma za slovenske izobražence. K temu jih je spodbujal njihov duhovni voditelj Stanko Janežič, ki se je poln idej vrnil iz Rima, kjer je študiral vzhodno teologijo. Pobuda je zorela in ko so jo poleti 1965 na Svetih Višarjah predstavili Goričanom, Korošcem in drugim rojakom, so jo ti z navdušenjem podprli.

Za prve študijske dneve so določili 3. in 4. september 1966 v Dragi pri Bazovici. Po besedah Marija Mavra je bilo to prvo organizirano dejanje katoliških Slovencev v Trstu. Za Sergija Pahorja je bilo študijsko srečanje eno izmed prvih dejanj zavestnega iskanja skupnega kulturnega prostora za Slovence. Že povezava z Goriškim in Koroškim svetom ter stiki z zdomstvom so pomenili korak v to smer. Vendar smo bili absolutno vezani na matico. „Za nas tista meja, ki je bila nekaj časa celo železna zaveza – nismo smeli prek nje – ni bila v naši zavesti. Mi smo jo čutili kot nekaj tujega, kot neko umetno pregrado, ki jo je bilo treba premostiti in mi smo jo premoščali tudi z Drago.“

Sergij Pahor in Marij Maver sta spregovorila o prvih predavateljih, zasti tistih iz matične Slovenije. Najprej so bili to duhovniki, potem tudi drugi. „To so bili prvi poskusi nekega celostnega informiranja slovenske družbe. Niso bila samo predavanja ampak tudi poročila o stanju v slovenskem svetu, na Koroškem, Goriškem, v Benečiji … Sistematični pristop, ki ni bil znanstveno podprt, vendar odraz zanimanja za splošno slovensko stanje v zamestvu, zdomstvu in matični Sloveniji.“

Več lahko preberete na strani Radia ognjišče in prisluhnite oddaji Pogovor o, ki jo je pripravil Tone Gorjup.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.