Radio Ognjišče, Resnica in sočutje: O velikem eksodusu Slovencev

9

Na četrti javni radijski oddaji “Resnica in sočutje”, ki smo jo pripravili Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, civilna pobuda Resnica in sočutje 1945 – 2015 in Radio Ognjišče, so gostje v Novi Gorici spregovorili o velikem eksodusu Slovencev med in po drugi svetovni vojni.

V polni dvorani župnije Kristusa Odrešenika je v mestu vrtnic zbrane najprej nagovoril Marko Fink, operni in koncertni pevec, ki je bil rojen slovenskim staršem v Buenos Airesu. Opozoril je, da je po sedemdesetih letih konca druge svetovne morije že skrajni čas, da pridemo preko resnice in sočutja do narodne sprave. “Državljani Slovenije doma in po svetu potrebujemo pomiritve. Ogroženo je namreč duševno zdravje vsakega od nas. Častno bi se morali pomeniti vsaj o minimumu dogovora. V ta minimum gotovo spada jasno opravičilo za zločin nad ujetniki po končani vojni. Asimetrijo, ki jo je v narod vsilil ta zločin, je težko popraviti. Na protirevolucionarni strani je ostalo bistveno manj ljudi, ker so bili kaznovani z najhujšo kaznijo. Od herojev je vedno pričakovati herojska dejanja. Poboj neoboroženih, sestradanih in zvezanih ujetnikov gotovo spada v to tragedijo. Heroji naj se izkažejo z moško in častno držo in naj se javno in formalno opravičijo svojcem žrtev genocida. Ta korak bi šele pomenil res herojsko dejanje.”

Zgodovinar mag. Renato Podbersič ml. iz Študijskega centra za narodno spravo pa je spomnil, da se je med krajevnim prebivalstvom ob meji ohranil živ spomin na nekdanje dogodke. Zlasti starejše generacije se še živo spominjajo streljanja, graničarjev in patrulj, je dejal Podbersič in dodal, da jasne številke o mrtvih ni, upa, da bo zgodovinarjem do teh podatkov pomagal arhiv v Beogradu. “Če naredimo neko oceno približnih žrtev na severni meji, to je proti Avstriji in Italiji, najbolj odprtim in najbolj zahodnim nekdanjim jugoslovanskim mejam, verjetno ni preveč, če rečemo več kot tisoč pobitih. Nekaj sto, ne me vprašati koliko, ker tega še ne vemo, na italijanski meji. Torej, ljudje različnih narodov, različnih veroizpovedi, ki so bežali k iskanju boljšega jutri, iz socialističnega raja v kapitalistično gnilobo. Obstajajo tudi pričevanja o ljudeh, ki so bili ustreljeni na vrtojbenskem polju, na Krasu, na italijanski strani.”

Mlada raziskovalka na Teološki fakulteti Ana Martinjak Ratej pa se je v svojem prispevku v Novi Gorici naslonila na izseljenko Hannah Arendt, ki je ob obravnavi nacizma in stalinizma opozorila na skrajni teror totalitarnih režimov. “Totalitarni režimi so svoje ideološke laži, ki so resnico poskušale popolnoma uničiti, ščitili tako, da so prebivalcem onemogočali dostop do resnice, do “zunanjega sveta”. Vendar so totalitarni režimi zaradi svojega popolnega zavračanja resnice povzročili tudi lasten propad. Totalitarnih laži so se zavedali številni prebivalci, ki niso bili ideološko zaslepljeni; veliko vlogo pri širjenju resnice o totalitarnih zločinih pa so imeli prav migranti.” Nacistične laži so bile ob vojaškem porazu nacizma, ki je hkrati pomenil tudi njegov moralni poraz, nedvoumno obsojene, komunistične laži pa imajo daljši rok trajanja in so se v nekaterih krogih obdržale celo po zlomu komunističnih režimov ob koncu prejšnjega stoletja.”

Zgodovinar in član vladne komisije za odkrivanje povojnih grobišč dr. Mitja Ferenc je opozoril, da je bilo v devetih mesecih, od maja 1945 do januarja 1946, pomorjenih približno 15.000 Slovencev, večinoma slovenskih domobrancev. Poleg teh je bilo pomorjenih tudi nekaj deset tisoč pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov.

Več lahko preberete na strani Radia Ognjišče.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


9 KOMENTARJI

  1. Spet eno samo sprenevedanje in izkrivljanje zgodovinske resnice. Pobite domobrance se prikazuje kot solze čiste in nedolžne žrtve, ne pa kot to, kar so dejansko bili – kolaboranti z okupatorjem, ki so 20. aprila 1944 na bežigrajskem stadionu EKSPLICITNO prisegli zvestobo osebi in režimu, katerega deklarirani cilj je bilo iztrebljenje oz. vsaj prisilna asimilacija slovenskega naroda v (veliko)nemštvo. Poleg tega so kolaboranti sami zagrešili številne zločine nad domoljubnimi Slovenci (na primer: ogabni zločini t. i. črnorokcev).

    Že ta dva razloga (jih je pa še več) več kot legitimirata postopanje vodstva partizanov s temi ljudmi takoj po vojni.

  2. Vi si raje preberite knjigo “Hoja s hudičem” izpod peresa kanadskega zgodovinarja slovenskih korenin Gregorja Kranjca. Pri nas je izšla konec lanskega leta. Veliko bolj objektivna, kot pa prozorne laži ali vsaj polresnice, ki jih širijo idejni, v številnih primerih pa celo biološki potomci švabobrancev.

    • Gospod Maks,
      v TEMELJNO USTAVNO LISTINO O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE smo zapisali:

      … ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in, se v njej hudo kršijo človekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik in avtonomnih pokrajin, (http://www.uradni-list.si/1/content?id=60109)

      Zato vas pozivam, da ne lažete, kako je bilo hudo kršenje človekovih pravic, nacionalnih pravic nujno potrebno! Ne trosite laži, da je bila nepravna država nujno potrebna!

      • Za utemeljitev odcepitve od SFRJ se je marsikaj navajalo: nekaj tega je držalo, precej pa je bilo tudi izmišljenega. Pa vi mislite, da so, na primer, ZDA pravna država? So za tiste, ki imajo veliko denarja, da lahko plačajo kvalitetne odvetnike. V kapitalizmu je namreč tudi pravosodna pravica kupljiva.

        Ste pa res naiven, če verjamete raznim pravniško-političnim puhlicam iz raznih deklaracij o osamosvojitvi hahaha

    • Maks, če ti praviš, da je objektivna, potem ni. Če je celo Božo Repe pisal predgovor, je še manj objektivna.

  3. Z ideološkimi fanatiki je nesmiselno razpravljati. Ti imajo popolno ideološko preparirane možgane.
    Ne morejo sprejeti dejstva, da smo se leta 1991 z osamosvojitvijo osvobodili in po padcu berlinskega zidu spoznali, da za nas ni bila leta 1945 svoboda ampak začetek komunističnega nasilja.
    To legitimirajo Teharje, Huda jama in 600 morišč po Sloveniji.
    Ustavno sodišče je iz takih razlogov prepovedalo uporabo imena Tito za ohranjanje kontinuitete.
    To bi morali fanatiki NOB ideologije upoštevati in dopustiti dostojanstvo vse Slovencem, ki so bili ubiti in begunci, ker so verovali v Slovenstvo in samostojno in pravično državo Slovenijo.
    70 let po koncu vojne in 25 let samostojne in svobodne države bi bil čas, da se oblast te države verificira in dostojno in pietetno pokoplje najdene kosti po moriščih v Sloveniji.

  4. Hvala, Maks, za namig knjige. Z veseljem jo bom bral. Ker ti nočem ostati dolžan ti v zahvalo dajem namig za branje: Miloslav Samardžić Sodelovanje partizanov z okupatorjem in Dieter Blumenwitz Okupacija in revolucija v Sloveniji (mednarodno pravna študija)
    Naštel si dva (nezadostna) razloga, zaradi katerih so partizani med vojno in revolucijo, predvsem pa po vojni in nadaljevanju revolucije postopali s svojimi nasprotniki tako kot so. Kateri so pa pravi razlogi za tako množične poboje?

Comments are closed.