R. Ognjišče: Pogovor o Edvardu Kocbeku

8

Ob obletnici smrti pesnika Edvarda Kocbeka smo se z gosti pogovarjali o Kocbekovi zapuščini. Del te je v knjigo In stoletje bo zardelo ujel tudi dr. Andrej Inkret, ki je bil skupaj z dr. Ivanom Štuhecom, dr. Janezom Juhantom in akademikom dr. Tinetom Hribarjem gost na Radiu Ognjišču.

Dr. Ivan Štuhec Kocbekovo vlogo med komunisti vidi nekako tako: komunisti so tisti, ki so organizacijsko in strateško sposobni, mi, kristjani (Kocbek), pa smo zadolženi za duha. To je čisti dualizem, na katerega je Kocbek pristal. Politična napaka. Kocbek je po besedah Štuheca oče slovenskega antiorganizacijskega gibanja. Medtem ko levica vedno poskrbi za strumno organiziranost, se na desnem političnem polu zlasti pa med kristjani vse razprši v neke individualizme. Če se greš politiko, če se greš vojno, je konec pesništva, je konec poezije, konec filozofije, potem je trd boj! Kocbek je bil partiji imenitno sredstvo. Ohranjala ga je pri življenju do njegovega zadnjega diha, ker je dobro vedela, da je nesposoben strateg, slab politik in ga je varala od prvega do zadnjega trenutka. Kocbek je živel v območju novih in novih prevar.

……

Ob tem je dr. Hribar povedal, da so na SAZU napisali deklaracijo o povojnih pobojih. Končno redakcijo je prispeval pisatelj Drago Jančar. In kje je ta deklaracija? Osemdeset odstotkov je to izjavo podprlo, deset odstotkov dedičev boljševizma je ni. In nekaj odstotkov klerokatolicizma tudi ne. Ker SAZU ni hotela konflikta in javne debate, deklaracija o povojnih pobojih še vedno leži v predalu.

Več: Radio Ognjišče

8 KOMENTARJI

  1. Kocbeka ne morem soditi (presojati, ocenjevati) pesniško, ker nse ne ukvarjam s pesništvom. Lahko rečem, da so določene njegove pesmi, ki sem jih bral ali slišal izredno globoke.
    Lahko ga pa sodim kot intelektualca, človeka, katolika:
    1. kot intelektualec je zanemaril informacije iz Rusije, ki so govorile, da prihaja strašen sistem, sistem nesvobode, sistem nasilja, sistem kraje in laži in sistem ubijanja, ter nazadnje sistem revščine-
    2. kot intelektualec je izključil razum in imel vklopljene samo stanje sanjarjenja o boljših časih, generator utopij in nazadnje nasilja. Tu je avtomatično izključil sam svojo intelektualnost. Ni več presojal.
    3. Kot človek se je družil z množičnimi morilci, z morilci operativci, z brutalnimi psihopati. Povej mi s kom se družiš in povem ti kdo si.
    S Štuhečevim tekstom zgoraj se v celoti strinjam.

    Morda so bili časi in odgovor Kreka specifični. Toda časi v katerih je živel Kocbek so bili taki, da je vsak zdravo-razumski kmet videl, da je socializem bolna ideologija in vsak najbolj nepomemben župniček je videl, da socializem ne gre skupaj s krščanstvom.

    Danes je ogromno kristjanov prodalo osebnega Boga, Abrhamovega, Izakovega, Jakobovega Boga in Očeta Kristusa za bloden sistem utopičnih idej, kako bo Socialna Država (SD) vsakega človeka in družbo rešila s primernimi subvencijami, zastonj šolstvom, zastonj zdravstvom in neomejeno število solidno plačanih službic za ZVESTE VERNIKE SOCIALIZMA ( ostale pa v bomo poslali v koncentracijska taborišča ali pa jih takoj postrelili).

    Današnji dan je bolj zaskrbljujoč, kajti število kristjanov in “intelektualcev”, ki nimajo zgolj 25 letnih informacij iz SZ, temveč imajo informacije in znanje kaj se je zadnjih 100 let dogajalo številnim socialističnim državam po svetu, ki so izumljale vsaka svoj socialistični sistem ( cca 100 takih držav): azijski socializem, sovjetski, kitajski, afriški, južnoameriški, arabski, zahodno evropski ( ITA, FRA), fašizem v ITA, ŠPA in PORT, nacional-socializem v Nemčiji – in kljub temu je njihova fanatična privrženost religiji socializma tako močna, da izključujejo vsa neprijetna dejstva, resnico, zelo odmaknejo del svetih spisov ( ki govorijo kontra socialistični religiji: izdelava zlatega teleta npr.).

    Glavno vprašanje socialističnosti Slovencev in katolikov je: “Zakaj večina od vas podpira, da je premoženje podjetij, šol, vrtcev, univerz in zdravstvenih ambulant v rokah države in ne v privatni lasti?”

    • Javno šolstvo je bilo ustanovljeno v Avstro-ogrski in ljubljanska univerza v Kraljevini Jugoslaviji, tako da tega ne moreš prilepiti na komunizem, glede koncentracijskih taborišč se boš pa očitno moral zazidati v lastno klet, pa lahko temu rečeš javno-zasebno partnerstvo

  2. ali se da ta deklaracija SAZU-ja kje prebrati?

    glede sodbe človeka – k sreči se kristjanu ni treba ukvarjati s tem. tako tudi hvalevredno temo omizja razumem kot kritiko kocbekovih dejanj in ne njega (četudi pač govorimo ‘kocbek JE to, kocbek NI ono’).

    stališča štuheca v citatu ne podpišem povsem (čeprav morda gre le za njegov slog, ki hoče vedno izgledati odločen).
    krščanstvo je preizkusilo že obe skrajni možnosti bojevanja in menim (nikakor lahkotno), da se je v brezizhodnih razmerah (kakršne so bile v II.vojni) mučeništvo izkazalo za boljšo pot kot križarstvo.
    morda se le meni zdi, da želi štuhec reči, da ‘nam’ je v II. vojni pravzaprav manjkalo le nekaj pušk (ali v zadnjem finančnem wehrmachtu par milijonov), pa bi zmagali?

  3. Kolikor sem poslušal, so bila mnenja o njem kot človeku dobra, manj pa o njem kot politiku. Ne samo pri Štuhecu.Verjetno je res, da je izpadel kot naiven revolucionar, ki je hotel novega človeka pa so ga bolje organizirani komunisti izrabili za svoj pohod na oblast. Je pa res, da če je hotel biti leta 1942 del revolucije in odpora, tega ni zmogel iz lastne moči. Komunisti so res imeli dobro organizacijo, boljšo, kot bi jo Kocbek lahko kadarkoli imel. Bil je vseskozi tudi žrtev okoliščin. Nekdo, ki sam nima dovolj moči, se mora priklopiti na nekoga, ki jo ima. In on se je na komuniste.

  4. J*** ga, šel se je krščanstvo a za krščanstvo ni mogel dati svojega življenja, ker kristjanu ni dano živeti v vsakem režimu. No, mogoče bi moral zapisati “dati svoj prav”. Ni edini, ki se je odločil zaradi tega sodelovati s Satanom.

    Bilo bi pa bolj prav, če bi najprej razčistili z nadškofom Rožmanom.

  5. Nimamo kaj razčiščevati z Rožmanom. Ni bil noben velikan. Bil je mali človek na visokem položaju. V strahu pred komunisti je zapustil službo in odšel. Papež ni sprejel njegovega odstopa. Pa tudi razrešil ga ni.

    Bil je preveč malodušen za tako zahtevne razmere kot so bile pri nas.

  6. Gospod Zdravko, očitno midva prav gotovo ne. Pa še približno iste misli imava. Pač pa vodstvo katoliške Cerkve. Kakor koli, Kocbek je držal vrečo.

Comments are closed.