Radio Ognjišče: Celibat, obveza ali dar?

3
185

Tema tokratne oddaje Pogovor o je bil celibat. Gre namreč za vprašanje, ki si ga mnogi postavljajo tako znotraj Cerkve, kot tudi zunaj nje. Mediji objavljajo zgodbe duhovnikov, ki so izstopili iz duhovniškega stanu in so prepričani, da je celibat zelo težko živeti. Zdi se celo, da bi ukinitev obveznega celibata za duhovnike rešila problem upadanja števila duhovnih poklicev, nezvestobo celibatu, istospolne zveze med duhovniki, problem pedofilije in tudi drugih odklonov.

V oddaji smo poskušali osvetliti težave, s katerimi se srečujejo duhovniki, vrednost celibata z različnih vidikov, ozrli smo se tudi v začetke in zgodovino Cerkve, da bi videli, zakaj je pravzaprav do njega prišlo. Spregovorili pa smo tudi o možnih rešitvah v prihodnje. Gostje v studiu so bili profesor patristike br. Miran Špelič, p. Branko Cestnik, sodelavka koprske Karitas Jožica Ličen, uršulinka s. Marjeta Pija Cevc in župnik pri sv. Antonu pri Kopru Franc Prelc.

P. Branko Cestnik je spregovoril o pomenu odnosa, ki naj bi ga živel tako zakonec kot tudi duhovnik. „Moja žena je fara, ali pa občestvo, ali pa Cerkev in zakonitosti so enake. In to je treba razumeti. Če kakšen duhovnik ne razume zakonskega para, potem ne razume odnosa.“

Nek duhovnik, ki je nedavno izstopil je predlagal, da bi se za duhovniški poklic odločali le za nekaj let, potem pa bi lahko spremenili poklic. Kot sam trdi, se je težko odločiti za vse življenje. „Meni se to na prvi pogled zdi, da se potem duhovništvo jemlje samo kot službo ali neko dejavnost“, je prepričana s. Marjeta Pija Cevc. Br Miran Špelič pa je prepričan, da dostojanstvo človeka zahteva tudi trajnostne odločitve. Tudi Jožica Ličen je poudarila, da je vse preveč odločitev za določen čas. „Duhovnike župnija potrebuje, ljudje jih potrebujemo in o tem razpravljati kar tako na pamet se mi zdi riskantno“.

Med najpogostejšimi vzroki za izstop iz duhovniškega stanu je po besedah br. Mirana Špeliča pomanjkanje vere. Šele potem sledi iskanje čustvene izpolnitve pri neki osebi. Franc Prelc je pri tem poudaril pomen odnosa z Bogom, poročno zavezo med človekom in Bogom, ki je osnova vsake odločitve za celibat. „Če ti izgubiš stik z Bogom, prej ali slej bo narava rekla, no zakaj pa si me še potem še dal v to stanje samote; če ne zaradi Božjega kraljestva, zdaj pa ser ti ukvarjaš z nečim drugim?“, je dejal p. Branko Cestnik.

Vprašali smo se, kako lahko duhovnik tudi v celibatu živi polno življenje. „Tako da se upa spustiti v šolo občestva. Ključno je vprašanje sposobnosti razvijanja odnosov. Ni samo zakon edina pot skozi katero se naučiš tega, saj smo občestveno bitje. Tako je možno tudi za škofijskega duhovnika, ki je vpet v mnoga mala občestva, da z ostalimi brati duhovniki oblikujejo takšne skupine, kjer je lahko pristen, kjer se lahko pokaže takšnega, kot je, kjer pride v konflikte in se izoblikuje“, je prepričana s. Merjeta Pija Cevc. Mnogi duhovniki danes živijo kot pravi samotarji in rešitev zanje bi lahko bila skupnost duhovnikov. Da mora duhovnik imeti svoj krog prijateljev je prepričan tudi Branko Cestnik.

Več: Radio Ognjišče

3 KOMENTARJI

  1. Pravzaprav se me sploh ne tiče.

    Ali pač? Celibat že zaradi pedofilije. A veliko večji problem je neposvečevanje žensk v duhovnice, ker vodi v neenakopravnost žensk. Težko ocenim, koliko je enakopravnosti med pristno vernimi ljudmi. Takole na pamet se mi zdi, da jo je kar dovolj. A problem je sporočilo, ki ga pošiljate navzven. Za papeža je dovolj dober samo moški. Ergo za pomembne položaje v civilni družbi…

    • Upam, da se hecate… Veliko večji problem so za vas ženske “ne-duhovnice”, kot pa posiljeni otroci? Pomislite kdo bo z večjo rano hodil po svetu.
      Enakopravnost je zelo relativna zadeva. Nekatere stvari so preprosto funkcije žensk, druge pa funkcije moških. Res pa je, da smo danes že vse pobrkljali. Ste že slišali za nune? Nuna ne more postati moški- kako neenakopravno kajne…

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite