27. aprila v Sloveniji zaznamujemo dan upora proti okupatorju. Gre za enega redkih državnih praznikov pri nas, ki ne povezuje, trk med nazoroma, ki imata zelo različne poglede na zgodovino in razvoj človeštva ter vlogo religije pri tem, je morda celo najbolj očiten.
Ena težav, povezanih z vsebino dneva upora proti okupatorju, ki jih vidi predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik, je, da ne vemo, česa točno se pravzaprav spominjamo. “Ko gledamo na 27. april nam ni jasno, zakaj samostojna država Slovenija ta praznik še vedno praznuje. Ogromno zadev smo že skozi nova zgodovinska dejstva razložili, ugotovili, resnico položili ljudem v srce. Na žalost pa državna ikonografija tega ne prepoznava,” je dejal Sušnik.
Zgodovinar Jurij Pavel Emeršič, ki poučuje na Gimnaziji Želimlje, poudarja, da je za vsakega, ki ima iskreno željo spoznati resnico, literature na to temo dovolj. “Vsakemu razumnemu človeku, ki ni bil deležen totalitarne pohabe, je lahko na tej podlagi jasno, da se 27. aprila ni zgodilo nič,” je dejal Emeršič in dodal, da gre za državni praznik, ki je brez kakršnekoli vsebine.A vseeno sproža različna vprašanja in različne poglede. “Ga tudi različno pojmujemo in ga dobršen del Slovenec ne pojmuje kot dan upora proti okupatorju, dobršen del Slovencev pa še vedno da,” ocenjuje zgodovinar in profesor ljubljanske filozofske fakultete Mitja Ferenc.
Kakšen smisel ima državni praznik, ki deli narod, smo vprašali političnega analitika in publicista Aleša Mavra. “Dejansko je kot državni praznik to nesmisel. Vendar je treba upoštevati realno razmerje moči.” Po besedah Mavra zaznamovanje 27. aprila sloni na dveh stebrih. “Prvi steber je seveda to, da obstaja med nosilci povojne oblasti, ki je zrasla prav iz stranpoti strahotne slovenske tragedije med drugo svetovno vojno in med še sedaj odločilnimi dejavniki oblasti, neka globoka povezanost. Druga stvar pa pa je, da je treba priznati, da se večina navadnih državljank in državljanov še vedno identificira z njihovo interpretacijo zgodovine in s politično mitologijo v kateri so povojni rodovi v veliki meri rasli,” je dejal Maver.
Zapisala Helena Škrlec, več lahko preberete na radio.ognjisce.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
