Radar detektor

26

 

 

radar-detektor-1Vsake toliko se mi na desni strani v Facebooku pojavi reklama za “radar detektor”. Kakorkoli mirno ignoriram druge reklame, si pri tej redno vzamem čas, da jo “ugasnem” in obkljukam, da nasprotuje mojim prepričanjem. Vedno znova se sprašujem, kako je lahko prodaja takšnih naprav sploh zakonita. V čigavem interesu je pravzaprav, da imamo prometne radarje in v čigavem, da jih zaznamo, še preden zaradi njih plačamo zasoljeno kazen. Drugače povedano, na kateri strani smo?

Radar detektor je naprava, ki zazna takšen ali drugačen žarek naprave za merjenje hitrosti, ki jo upravlja oseba, ki jo je naša domovina pooblastila, da skrbi za red in varnost na cesti, ter opozori voznika, da zaradi neprimerne hitrosti ni kaznovan. Torej prepreči, da bi prometna kazen doletela tiste, zaradi katerih smo jo uvedli.

Kdo sploh potrebuje radar detektor? Običajen, discipliniran državljan, ki vozi po omejitvah, verjetno ne. V večini primerov sploh ne bo opazil, da je kje kakšen radar. In če bo opazil, bo vesel, ker se bo zaradi njega počutil na cesti bolj varnega: radar namreč pomaga preprečevati, da bi ljudje vozili prehitro, torej nevarno.

Po drugi strani si radar detektorja verjetno želijo tisti, ki si jemljejo pravico, da vozijo, kot da bi bila cesta njihova zasebna lastnina in bi bili drugi udeleženci v prometu zgolj cestne ovire, ki se jim izogneš – ali pa ne. Nekako v stilu arkadne igrice. Težava je samo v tem, da imaš v igrici pač nekje tri do pet življenj, na cesti pa samo enega. In da je v arkadi pač samo en junak, ostali pa taka ali drugačna oblika točk. Ne počutim se dobro v vlogi točke na cesti. Takšnemu “igričarju” radar detektor pride prav, da lahko mirno tako vozi naprej, ne da bi ga pri tem ovirali policisti in nadležne kazni. “Radar detektor” v vozilu je torej dokaj nedvoumno sporočilo, da imam namen voziti neodgovorno in nevarno. Skratka nelegalno. Poznam celo nekaj duhovnikov, ki imajo v avtu to napravo. Pri tem se sprašujem, kako naj bo duhovnik verodostojen v svojem oznanjanju evangeliju, ko pa njegov avto oznanja, da se je odločil biti morilec.

Kakorkoli se morda sliši trdo, pa vendar: vožnja pod vplivom alkohola in prehitra vožnja sta naklep umora. V večini primerov se sicer ta naklep, hvala Bogu, izjalovi, a ne moremo se sprenevedati. Sebi in drugim smo dolžni voziti varno. In to nam kontrola z radarji omogoča – da izloči oziroma kaznuje voznike, ki ne spoštujejo dogovora, ki nam omogoča varno vožnjo. Dogovora, ki smo ga povzdignili v zakon. Ki torej ni kaprica nekega hudobneža, ki bi nas teroriziral ali nam težil, ampak je jamstvo za naše skupno dobro. S tega stališča ni bistvene razlike, če je v avtomobilu par kilogramov dinamita z vžigalnikom ali pa radar detektor. V obeh primerih se je voznik odločil, da bo svoje vozilo spremenil v morilsko orodje. In zato seveda čuti, da je dovoljeno radar detektorje prodajati. Oziroma, da ni njihova posest najstrože kaznovana. Z njihovo uporabo v bistvu voznik kaže osle sistemu in nedvoumno sporoča, da se ima za več od nas ostalih udeležencev v prometu. Da si domišlja, da ima pravico ogrožati ostale prometne udeležence, da ga le ne zalotijo. Skratka, da se igra nadčloveka. Nekako se ne počutim udobno v vlogi njegovega predpražnika.

No, resnici na ljubo je treba reči, da so ponekod omejitve res nerazumne; pogosto zastavljene, kot če bi v snežnem metežu vozil fička, ne pa v običajnih razmerah sodoben avtomobil. Ampak, takšne težave je treba reševati tako, da državljani z ustreznimi sredstvi zahtevajo spremembo omejitve, ne pa, da jo vsi po vrsti kršijo. Sam vem, kako sem na nepoznanih cestah vesel omejitev hitrosti, saj mi povejo, s kakšno hitrostjo lahko še varno vozim. In na znanih cestah omejitev sploh ne opazim več, ker jih večinoma narekuje že zdrav šoferski občutek.

Žal je kdaj tudi tako, da se radar postavi na mesto, kjer je omejitev nespametna, in to omogoča velik “ulov”. Včasih pa je “zaseda” na mestu, kjer predstavlja večjo nevarnost (ustavljena vozila na nepregledni točki) kot pa sam odsek z omejitvijo. Pa vendar, ali ni bolje malo stisniti zobe, celo plačati kazen kot “davek” za varnost na cesti, kot pa utrpeti materialno škodo ali celo poškodbe zaradi neprimerne hitrosti.

Primer zase je mariborska mreža avtomatskih cestnih radarjev, ki je zanetila z “gotof si” revolucijo po vsej Sloveniji. Ideja, da bi se s sistemom radarjev, ki bi brezkompromisno in dosledno sankcionirali vse kršitve, skušali vplivati na prometno kulturo Slovencev, se je izjalovila. Ne, ljudje imajo pravico do kriminala na cesti. Tega nam pa že ne bodo vzeli! Aha, sploh ne gre za zagotavljanje zakonodaje, ampak samo za zaslužek. In pa hudobni politiki nam hočejo vzeti še edino področje, kjer se lahko v miru izživimo, za volanom. Kako udobno je tako pubertetniško razmišljati! Tako se je vrhunski tehnološki projekt, ki bi nam ga zavidalo marsikatero evropsko mesto, saj bi dolgoročno omogočal tudi zelo točno vodenje prometne signalizacije, učinkovito ukrepanje ob nezgodah in urejanje zastojev, sprevrgel v povod za vandalsko divjanje drhali. Skratka, naj živi prometni kaos! Čez en teden se bo morda našel kdo, ki bo razbijal semaforje in snemal prometne znake. Nas pa že ne bo nihče omejeval, pravico se imamo pobijati med sabo!

Foto: Lampret

26 KOMENTARJI

  1. Ko sem prebral naslov, sem najprej mislil, da bo govora o laznem detektorju, ki nekoga razkrije, ce laze.
    No taksen detektor bi imel vsaj nek smisel, ker bi pomagal pri razkritju prevar in bil zato druzbeno koristen.
    Baje obstaja vec tipov teh “trusterjev”, ki dosezejo do 94% verjetnosti.
    Zaradi moznosti manipulacije, jih smejo uporabljati samo za interne, studijske in privatne namene in niso dovoljeni npr. v sodstvu.
    Jaz bi bil seveda zato, da se vpelje.
    Vprasanje je, ce bi JJ kaj pomagalo, ce bi se po vseh teh gonjah prostovoljno ponudil za taksen detektorski izpit v kolikor smatra, da je nedolzen?

  2. Da se povrnem nazaj k prvotni temi,
    Mislim, da je zgornji clanek napisan zelo vzgojno in bi zasluzil priznanje tudi od cestno prometnih varnostnikov.
    Predvsem na cesti se ljudje tudi brez laznega detektorja izdajo, koliko imajo vesti, odgovornosti in postenja v sebi.

  3. Radar je posledica skrajnega liberalizma, ki nas je naučil, da si človek lahko dovoli skorajda vse.

    Vendar se prepogostoma pokaže, da je to škodljivo zavajanje človeka. Zaradi tega zavajanja človek izgubi pravo mero, občutek za vrednote…

    Potem pa naleti na radar! Reakcija pri takšnem zavedenem človeku je seveda negativna. Radar je kriv, ne moje napačno početje, s katerim ogrožam druge in sebe!
    In se ničesar ne nauči. Še bolj sili v brezno pogube.

    Podobno je pri vsakdanjih ali pa tudi javnih in političnih ravnanjih.

    Še pomembnejši je stvarstveni radar. Vendar ga veliko ljudi ne priznava. Zato so velika vaba za stranpoti, ki povzročajo nesrečno življenje, ki se čedalje bolj kopiči s starostjo človeka.

    • Ne vem kaj ima liberalizem s tem senzorjem radarskih valov.
      Sem liberalec ( klasični) in nimam tega detektorja v avtu. Tudi ta članek moraliziranja mi je bilo težko brati ob vseh hudih problemih v Sloveniji.

      Ta radar je podoben problem kot davki. Če bi bili davki realtivno majhni, bi bilo treba narediti ostre kazni za tiste, ki jih ne plačajo.
      Isto je v prometu, če policija norcev ne polovi in jih sodstvo ne kaznuje brutalno, potem se naši permisivci spomnijo brutalnega kaznovanja vseh drugih državljanov.

      Običajno vozim nekaj km hitreje kot so omejitve. Kar bi lahko policaj toleriral. Ker ponekod so znaki res brutalno na podnu, in ne vem če ste opazili – revna država Slovenija ima na vsakih 10m ceste en nov prometni znak, kar pomeni, da je mafija z nesmiselno inflacijo znakov, dobro služila na račun davkoplačevalcev.

      Tudi odobravam, da priden delavec ( kmet, obrtnik, inženir) skuša včasih brutalno roparske davke obiti in jih ne plačati.

      Samo v prometu bi tisti zagovorniki permisivnega nekaznovanja otrok ( ki so proizvedli to našo psihopatsko družbo), ki jo sedaj brutalno obdavčujejo in brutalno kaznujejo na cestah ( bolj so to davki kot kazni!!!, kar pokaže tudi to, da policija na nesmiselnih mestih kaznuje z namenom, da jih čim več ujame in da policajem šefi postavijo kvoto: ” v 8ih urah jih moraš tisoč kaznovati!”).

      Klasični liberalec je odgovoren. Razvajeni, permisivni smrkovci in “odrasli” pa niso in res razmišljajo v stilu VSE KAZNI SO NEPRAVIČNE, tako kot so mislili njihovi starši, ki so jih desetletja spodbujali razni strokovnjaki pedagogike in psihologije in naše komunistične FDV.

  4. Stvarstvo je tako milostno, da nam je vstavilo stvarstveni radar v nas same. Ta stavrstveni radar je naša vest, ki je naša zvesta spremljevalka in opminjevalka.

    Če jo ljubimo in spoštujemo, nam zagotavlja mir in srečo!

    V nasprotnem primeru, pa ječimo pod nemirom in nesrečo.

  5. No,podobno vlogo kot radar detektor končno opravlja tudi avtomobilski števec in že zgolj šoferjev občutek-če ni ravno popoln začetnik.Vsi ti prav tako preprečujejo še več nezgod,kar je v resnici edini cilj dobronamernih opozoril,takšnih vzgojiteljev in tudi teh pripomočkov.Če bi bile kakršnekoli mandatne(vseeno katerega mandatarja) kazni zares učinkovite,bi vi danes ne pisali o tem,mar ne?Vaš protest oz.nasvet pa se mi zdi bolj kot ne logika in argument moči oz.korenčka(bonus točke)in palice.Z zelo podobnimi argue-menti tipa:kazen(in grožnja z njo) je vzgojna…npr.Američani,pa muslimani in še kdo zagovarjajo pravico do samoobrambe in nošnje osebnega orožja ter nujnost smrtne kazni.

    • Mislim, da je ključna razlika med radar detektorjem in pa vestjo oz. števcem – prvo preprečuje, da bi mi nekdo drug preprečil moje neumnosti. Drugo pa preprečuje, da bi neumnosti sam delal.
      Menim, da so kazni oziroma vsaj strah pred njimi vsaj deloma učinkovite. Kaj bi bilo pa zares učinkovito, pa žal ne vem, drugače bi verjetno pisal o tem. Dokler pa ne poznamo bojše metode, bomo pač morali pristati tudi na logiko kaznovanja. Pa čeprav to marsikomu ne ustreza. Bojim se, da predvsem tistim, ki jih to doleti.
      Povezava z amerikanskim (eksotičnim) pravom se mi zdi privlečena za lase. Je pa res, da se tam omejitev držijo.

  6. V civiliziranih državah je namen radarjev umiranje prometa in ne polnjenje blagajne. Zato je pred mesti, kjer se meritve izvajajo, opozorilo o merjenju. Pri nas je pa, po balkansko, merjenje namenjeno polnjenju blagajne in ob popolnoma neprimernih postavitvah prometnih znakov to ni težko. Torej je uporaba radar detektorja popolnoma upravičena. Sam ga ne uporabljam a tako poceni moraliziranje tudi ni nobeni stvari podobno.

    • Generalizirana ideološka puhlica, da so radarji v sloveniji namenjeni SAMO polnjenju blagajne – in ne umirjanju prometa – je čisto preveč razširjena. V tujini table opozarjajo na radar, ker to voznika spomni na odgovorno vožnjo. Pri nas pa žal table, radijska opozorila in tudi radar detektorji služijo samo zgolj temu, da kriminalcev ne zasačijo in lahko mirno naprej zganjajo teror nad drugimi udeleženci v prometu. Rečeneo konkretno: če pri nas postaviš tablo, da je radar, bo žal povprečen voznik 2 metra za njim pač “pritisnil” – zdrav voznik si opozorilo o radarju vzame k srcu za VSO svojo vožnjo … O neprimernih znakih pa sem že zgoraj zapisal, da obstajajo legalna pravna sredstva, da se to reši.

      • Večina ljudi, ki jih poznam, je bila ujeta na mestih, kjer so za nekaj km prekoračili hitrost, pa tam niso ogrožali ljudi, pa je bila tabla butasto postavljena – ali pa so merili tik za tablo, kjer ponavadi postopoma upočasnjuješ.

      • Očitno ste plačani za tako izmišljanje o “povprečnem” vozniku. In s takimi izmišljenimi obtožbami opravičujete brezpravna dejanja oblasti. Kot kak komunist, ki prekršek enega prenese kolektivno na vse, in na ta račun vsem greni življenje. Ali kot na Golem otoku. Puhlica sta ta vaša 2m in povprečni voznik. Kaj pa vi veste! Kdo pa ste vi?!

  7. Nekaj ne razumem.

    Splošno znano je, da smo moralno na psu. Ko pa kdo napiše nekaj v prid moralnega obnašanja, pa je že nesprejemljivo moraliziranje. Kako pa se naj dvigne moralna zavest, če ne dovolimo moralni pogovor in pisanje?

    Ali ni to isto kot norčevanje s poštenjakarji, pa smo potem prišli tja, kjer smo.

    • Morda bi bilo dobro, da kak soliden teolog napiše razliko med moralo in moraliziranjem.

      Kurinčičev članek se mi zdi poceni moraliziranje in zelo ozek članek. Eno je opozarjati na pravila in vrednote, drugo pa je tercialnost.

      Mislim, da je Katolik dobro napisal.

      Meni se uporaba radar detektorja ne zdi nič napačnega. Jaz bi ga uporabljal zgolj za to, da mi ne bi bilo treba plačati za 10km/h več na tistih mestih, kjer policija ve, da vsi vozijo čez predpis, ker so racionalna bitja, znak pa je namenoma postavljen ( kot policija) samo zaradi davčnega aparthajda.

      • Se strinjam in dodajam, da so ti radar detektorji sicer nateg (po pričevanju nekaterih znancev so neučinkoviti). In podpišem to, kar je napisal Katolik.

      • Nisem teolog, vendar je stvar očitna. Moralo je treba imeti, moja morala ne obtožuje drugega. Moraliziranje pa je obtoževanje, ne ker si kaj storil, ampak že vnaprej implicira da boš kaj ali da si kaj storil.

        Včasih smo si vozniki poblendali, ko smo šli mimo patrulje. Zdaj nič več. Menda je to nemoralno.
        Tako bi tiran svitase gotovo rekel.

  8. Jaz pa podpiram razmišljanje avtorja.

    Mariborski semaforji so bili preizkus ali znamo ohraniti trezno glavo ali pa postanemo čez noč vandali in pristaši nespoštovanja vsakršnih temeljnih človekovih pravil. Trezna glava bi povzela druge ukrepe, ne pa zažiganje. Čeprav se ve, da je bilo zažiganje radarjev poceni zrežirano z Ljubljane, ker je to koristilo določeni politiki.

    Zaradi sežigov radarjev bo mariborčane še bolela glava, ker jih bodo morali plačati.

  9. Gospod Kurinčič, pišite še, ker odlično pišete o tistem, kar nas zavira pri duhovnem in materialnem razvoju!!!

    Še stvarstvo vas bo nagradilo!

  10. Naprava za odkrivanje radarjev, pa je v posmeh stvarstvu, ki nam nenehno sporoča, da je v življenju potrebno resnično vselej spoštovati pravila, ne pa samo takrat, ko je nam v korist, drugim pa v škodo.

    Spet gre za egoistično in snobovsko pogruntavščino!

  11. Prvič sem za detektor radarjev slišal pred četrt stoletja v Združenih Državah. Če se prav spomnim, njihova uporaba ni bila legalna, a so vseeno bili kar razširjeni. Morda so postali legalni, ker je onemogočanje njihove uporabe pretežka naloga za policijo? In je zato bolj pošteno, da so manjše razlike med bogatimi in revnimi. Samo ugibam.

  12. Na eni strani se v grobem zelo strinjam s tem prispevkom, na drugi strani pa imam tudi nekaj zadržkov. Nedvomno je predvsem vstaja v zvezi z radarji stvar, ki vpije v nebo po avtoritativnem glasu pastirjev, katerih dolžnost je, da o takih rečeh kaj rečejo. To gotovo ni kak mladi frančiškan s precej vihravimi sodbami, ampak na primer kaka Komisija za pravičnost in mir. Seveda pa bo ta zdaj zaradi dialoga (najbrž o boljšem izteku nekaterih stečajnih postopkov) bolj v oklepaju, da ne rečem kar klinično mrtva (razen če pride ukaz iz jugozahoda Ljubljane).
    Če avtor kot naklep umora okarakterizira uporabo detektorja radarjev, kaj bi šele rekel o pastirjih, ki so ignorirali interni pravni red (CIC), v kolaboraciji s kontinuitetno mafijo poskušali obogateti in povzročili zgubo, ki ji zdaj ne bi našli para v našem vesoljnem občestvu (presega jo seveda vsota vseh odškodnin za zlorabe v ZDA, a to je zaradi razlike v dimenzijah bolj za lase privlečena primerjava)?
    In če kdo misli, da se to tiče le vrhov, mislim, da ne. Kot navadni član občestva pričakujem na vseh nivojih, kjer pričakujejo moj prispevek, večjo preglednost poslovanja in bolj ali manj javno objavo rezultatov letnega poslovanja.

    • Če parafraziram: bodi tiho!

      Ne zanikam, da bi bil morda potreben tudi kakšen bolj “avtoritaren” glas, vendar to še ne pomeni, da sam kot “navaden” frančiškan ne smem (ali nisem dolžan) povedati svojega mnenja. Pa tudi tako zelo mlad nisem več, kmalu po mojih letih začne nekaterim že iti spet na otročje …
      “Kolaboracije s kontinuitetno mafijo” v tem članku nisem komentiral in je nisem vrednotil. Mislim, da je bolno in otročje na vsakem koraku vlačiti ven ta krah. Izgubili smo precej zaupanja in dobrohotnosti. Kljub temu pa to ne pomeni, da bom vsakemu mimoidočemu dajal na vpogled svoje računovodstvo. Dobro poslovanje zahteva svojo transparentnost in svoje poslovne skrivnosti. Če pa je kdo dovolj kompetenten, da lahko pri ekonomskem vodenju različnih cerkvenih pravnih oseb in projektov ustrezno sodeluje, bodo njegovega (prostovoljnega) angažmaja odgovorni (če se bo izkazal zaupanja vrednega) vsekakor zelo veseli.

  13. Nekajkrat sem se že ustavil pri policijski ekipi, ki je v naselju merila hitrost vožnje in jih povprašal, kako hitro moram voziti po naselju, da me ne bodo prehitevali. Pa običajno vozim malenkost nad omejitvijo, pod pogojem, da je cesta po naselju ravna, dovolj široka, s pločniki in kolesarskimi stezami.
    Po vasi, kjer zdaj živim, domačini vozijo prehitro, čeprav je hitrost omejena na 40km/h. Prečni profil ceste se spreminja, ovinki so nepregledni in ožji, brez pločnikov in kolesarskih stez – pa me vseeno prehitevajo. Jaz pa nočem imeti kakšnega sovaščana na vesti!

  14. Ni kaj – zanimivi komentarji. Žal pa sem neprijetno presenečena ob preprosti ugotovitvi, da se neupoštevanje prometnih znakov smatra kot pravilno in upravičeno ravnanje – vsaj po mnogih komentarjih sodeč.
    Kako naj bi upoštevali “Božje znake”, če še človeških ne moremo (nočemo)?! Za Božje vemo, da so nam “postavljeni” v pomoč na našem zemeljskem potovanju. Za človeške – se zdi – kot da to ne velja?
    Pričakujem vsaj alternativne predloge, ki bodo uspešno odpravili “norišnico” na cestah …

Comments are closed.