Račun za referendumski poraz

Zdi se, da rezultati zadnjega Episcentrovega merjenja javnega mnenja, ki so ga objavile Finance, potrjujejo tudi na straneh Časnika večkrat izraženo domnevo, da je (predvsem) Janez Janša v referendumski kampanji pretiraval z napenjanjem mišic. Sedaj je prišel račun.

Zmagovalci v zenitu

Kot se po različnih volilnih preizkusih sicer rado dogaja, se je volilno telo očitno poistovetilo z zmagovalci. Socialni demokrati poglavitnega referendumskega zmagovalca Boruta Pahorja so se znašli visoko kot že dolgo ne. Obkrožilo bi jih kar 25 odstotkov volivcev, kar po dolgem času zadošča za stabilno prednost štirih točk pred Janševimi demokrati. Res je nekaj narastka Pahorjevih šlo na račun manjših levih koalicijskih partnerjev, saj sta LDS in Zares v primerjavi z majem stagnirala oziroma celo nekoliko nazadovala. A imajo koalicijske stranke kljub temu nenadoma precejšnjo prednost osmih točk pred strankami parlamentarne opozicije (prve bi volilo 36, druge 28 odstotkov volivcev).

Z Janševega zornega kota še bolj porazno je, da se je bistveno zmanjšal indeks njegove pozicije, ki ga Episcenter ravno tako zasleduje. Sklepni udarec pa je gotovo precejšen skok Katarine Kresal in Gregorja Golobiča. Ob tem, da je Pahor zdaj nesporno na vrhu.

Vse se začenja znova

Po vsem skupaj so nam razumljivejše besede notranje ministrice na referendumsko nedeljo, češ da je “navdušena”. Seveda ni bila v prvi vrsti navdušena nad potrditvijo sporazuma, ki je bil v vsej zgodbi postranskega pomena, marveč nad tem, da so njeni spodrsljaji in spodrsljaji koalicije kot celote z referendumskim izidom kot v trenutku izbrisani. In da se vse začenja znova.

Janša in SDS sta po drugi strani vse stavila na (očitno) napačno karto in izgubila. Za zdaj resda še ne prihodnjih volitev – do njih bo referendum že prerasla trava – zagotovo pa vso prednost, ki sta si jo pridobila zaradi gospodarske krize in v vseh ozirih nespretne vladne politike. A od 6. junija vse skupaj ne šteje več.