R. Trdan, domovina.je: Ko naključja postanejo ključ za razumevanje dogodkov

V dneh pred glasovalnimi nedeljami se v Sloveniji naključno vedno zgodi nekaj velikega. Torkova policijska preiskava Andreja Širclja na Trstenjakovi v zvezi z DUTB je naključno sovpadala z začetkom predčasnega glasovanja.

Medijska bombica ni zadostovala, v četrtek je udarilo še z “drugega pola”. Ker smo se na sum korupcije pri politiki že kar navadili, tokrat preiskovalci NPU raziskujejo še domnevno Jankovićevo spolno izsiljevanje članice “velike mestne družine”.

Vse skupaj buri domišljijo in poraja številna vprašanja, a vsebina konkretnih primerov in postopanje kriminalistov ter preiskovalcev ni tema tega zapisa.

Janša in Janković nista prvič tarči preiskovalnih organov. Naključje je hotelo, da sta se skupaj pojavila tudi v poročilu KPK, ki je odneslo drugo Janševo vlado.

Še vedno mislite, da gre za naključja?

Etimologija naključij

Žene me radovednost, kdo ali kaj pravzaprav stoji za vsem tem. Najprej pogledam v Slovenski etimološki slovar, kaj pravzaprav pomeni beseda naključje.

Prvotno naj bi označevala dogodek, ki se prilega, t.j dogodek, ki sovpade z drugim dogodkom in okoliščinami. Izpeljan je iz glagola “naključiti se“, ki ga poznamo v pomenu “zgoditi se, pripetiti se“.

Sodeč po gradivu iz drugih slovanskih jezikov se domneva, da je nesestavljeni glagol “ključiti se” nekoč pomenil “prilegati se“, iz česar sklepamo, da gre za izpeljanko iz besede ključ. Pomen “prilegati se” se je razvil po predstavi ključa, ki se prilega v ključavnico.

Naključje je torej zelo posrečena beseda. Vsaka naključna preiskovalna akcija ima svoj ključ in svojo ključavnico.

“Tu gre zares, veš, česa so zmožni”

Spomin mi prikliče veliko naključnih dogodkov v glavni vlogi slovenskih preiskovalcev. Eden od bolj odmevnih je zgodba Andreja Magajne iz leta 2010.

Več lahko preberete na domovina.je.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.