R. Schweiger, Ra.Ognjišče: Delitev bremen

0

S Svečnico smo zaključili božični čas v katerem smo praznovali praznik Gospodovega rojstva. Bog, ki je tako velik, je postal eden izmed nas. Postal je človek, da bi nam razodel živega Boga in pokazal, kako naj živimo. Prav božič nas kliče tudi k solidarnosti, k skrbi za človeka, za (vsakega) sočloveka in zato tudi k delitvi bremen.

Če pogledamo današnjo situacijo okoli mej t. i. schengenske Evrope, vidimo, da mnogi tujci – med njimi so mnogi prosilci in prosilke za mednarodno zaščito – želijo zapustiti svojo deželo zaradi različnih oblik preganjanja, vojaških konfliktov, okoljskih katastrof in težkih ekonomskih situacij zaradi gospodarske in finančne krize, ki jo različne države čutijo na mnogotere načine.

Mnogi na obrobju schengenske Evrope čakajo, da pridejo v Evropo, saj je zelo težko – skoraj nemogoče – dobiti vizo za vstop v schengensko območje Evrope. Zaradi tega dejstva se morajo obrniti na določene kriminalne združbe, ki jim za veliko vsoto denarja ‘pomagajo’ pri ilegalnem prestopu meje ter le na tak način vstopijo v schengensko območje Evrope. Ljudje čakajo v Maroku in Libiji po več let za ugodno priložnost, da pridejo v Evropo – na Malto ali na italijanski otok Lampedusa. Mnogi so na žalost umrli na poti v obljubljeno destinacijo. Najhujša nesreča je bila v začetku meseca oktobra, ko je pred obalo Lampeduso umrlo 320 ljudi, rešili pa so lahko le 155 ljudi. Čakajo v Makedoniji kakor tudi v Turčiji, saj je za mnoge Evropa še vedno ‘obljubljena dežela’, torej želena destinacija. Mnogi tujci pa ne vedo, da pesti Evropo težka gospodarska in finančna kriza. Prav zaradi tega dejstva so razočaranja še toliko večja, ko tujci občutijo v Evropi, da niso zaželeni in da ne morejo dobiti dostojnih del in služb. Mnogi so za svoja dela zelo izkoriščani in na žalost tudi mnogokrat ne plačani.

Če pogledamo še malo okoli sebe vidimo, da traja konflikt v Siriji že preveč časa. Upajmo, da bo mirovna konferenca v Švici prinesla mir v tej državi, kjer že skoraj tri leta traja konflikt, ki je terjal približno 100.000 žrtev, na milijone ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Mnogi Sirci prihajajo po različnih poteh v Evropo. V letu 2012 so bili prav Sirci največja skupina v Evropi, ki so zaprosili za mednarodno zatočišče. Od januarja do avgusta 2013 je zaprosilo zatočišče v Evropi 20.000 novih prosilcev za mednarodno zatočišče iz Sirije. Ta številka je majhna, če jo primerjamo z 2.2 milijona ljudi, ki je našlo zatočišče v sosednih državah Sirije.

Novo poročilo, ki ga je pripravil Evropski svet za begunce in izseljence (ECRE) piše, da so izkušnje Sircev v Evropi zelo različne in je odvisno predvsem v katero državo so prišli. Poročilo pravi, da priti v evropske dežele je zelo težko, saj je le nekaj legalnih in varnih poti.

V preteklih mesecih so grške oblasti zavračale sirske begunce na čolnih in so jih poslale nazaj v Turčijo, ne da bi imeli možnost, da zaprosijo za azil. Mnogi begunci so poročali, da so jih grški policisti celo mučili. Bolgarija, ki je najbolj revna evropska dežela, se sooča z mnogimi begunci, ki so prišli iz Sirije. Skoraj 10.000 ljudi je bremenilo azilni sistem v državi, ki je pripravljen le za 1000 ljudi. Posledica tega je, da prosilci za mednarodno zaščito živijo v obupnih razmerah.

Več lahko preberete na strani Radia Ognjišče.