R. S. Naaman: Kaj pomeni črka ﻦ in kdo so “kafir”

19
325

Za portal Periodista Digital piše blog tudi iraški kaldejski kristjan Raad Salam Naaman, ki živi v Španiji. Spodaj podajam moj prevod glavnine njegovega bloga*, v katerem razlaga doktrinalno ozadje zdajšnjih (in prejšnjih) džihadističnih napadov na kristjane v Iraku. Uvodoma pa razloži črko-znak 

– s katero te dni skrajneži označujejo krščanske hiše v Iraku, da bi iz njih prepodili ali pa tam kar umorili kristjane. Ta znak je med evropskimi in ameriškimi kristjani v zadnjem mesecu postal znak solidarnosti z bližnjevzhodnimi kristjani in znak protesta zoper džihadistično surovost. Je pa tudi znak protesta proti v politično korektnost zagledani laicistični in ateistični zahodni javnosti, ki včasih zaradi ideala miru med religijami ne loči in noče ločevati med žrtvijo in napadalcem.

Sledi prevod Naamanovega bloga. Vse slike in napise pod njimi sem dodal Branko Cestnik.

———————————-

raadRaad Salam Naaman
Iraški kristjan kaldejskega obreda
11. avgust 2014

Kaj zares pomeni črka „ﻦ – N“ za Islam in muslimane?

„ﻦ – N“ je črka, s katero pristaši Kalifata islamske države v Iraku označijo krščanske hiše in sakralne zgradbe. Poleg nje opozorilo v črnem pravi, da gre za „lastnino Islamske države“. Je petindvajseta črka arabske besede in v tem primeru pomeni „Nasrani – Nazarenec“, kar je že z začetkov Islama v VII. stoletju v Koranu slabšalni izraz za kristjane. Zdaj je simbol novega genocida nad iraškimi kristjani v XXI. stoletju.

V moji rojstni državi, v Iraku, smo kristjani od vedno, ne samo v zadnjih letih, doživljali preganjanja in versko neenakost med muslimani in kristjani v prid muslimanom. Od malega sem doživljal, da so nas bodisi v šoli bodisi na ulici, bodisi učitelji bodisi sošolci in sosedje klicali „kristjani“, „nazarenci“, „umazanci“ in „neverniki“ – Kafir: كافر ﻮﺳﺦ ﻧﺼﺮاﻧﻲ. Pravili so nam: „Končali boste v peklu, če se ne spreobrnete v islam.“ Še se spomnim, ko sem bil zelo majhen, je oče gradil našo hišo. Sosedje muslimani so govorili: „Dobro jo napravite, kajti prej ali slej bo naša, ko vas bomo izgnali od tod.“

Znak N za kristjana v samooklicanem kalifatu.
Znak N za kristjana v samooklicanem kalifatu.

Na formalni in ljudski ravni, tako Islam kot tradicionalni muslimani, še vedno pogosto uporabljajo kategorijo „verujoč“ ali „vernik“ za muslimane in besedo kafir ali „nevernik“ za ne-muslimane, za pripadnike drugih religij, še posebej za kristjane in jude; vse skupaj imenujejo kufar – „neverniki“. Vedno so se našli taki, ki so govorili o nuji po edinosti med vsemi muslimani. V določenem smislu je ta edinost vedno obstajala, kljub razlikam na veliko nivojih. Znotraj Islama se spopadajo šiiti in suniti in se v mnogočem ne strinjajo med seboj, ampak obojim je skupno, da sovražijo in preganjajo kristjane.

V Islamu je arabska beseda Kafir -كافر uporabljana v doktrinalnem smislu in se prevaja kot nevernik ali neverujoči. Koran uporablja termin Kafir da označi več vrst negativnih lastnosti neke osebe. V skupnem imenovalcu se nanašajo na osebo, ki zanika Alaha in Preroka Mohameda. Za muslimana je namreč Islam način življenja in kdor živi v nasprotju s koransko postavo je razumljen kot Kafir oz. nevernik. Koren KFR ima v Koranu 482 derivatov, kar dokazuje pomembnost tega pojma. Direktno je v Koranu uporabljen 134 krat, besede, ki izhajajo iz direktne inačice, pa 250 krat. V temeljni strukturi islamske in koranske misli kufr pomeni „nehvaležnost“.

Islam posredno ukazuje, da je v primeru, ko si šibek zaradi številčne premoči nevernikov, potrebno izbrati posebno taktiko preživetja: izgledati prijateljsko in simulirati prijateljstvo. V Šariji (muslimanska postava) beremo zapis Abu Dardaja, enega prvih tovarišev in življenjepiscev Preroka Mohameda: „Mohamed je dejal: Nasmejmo naše obraze pred ne-muslimani, četudi jih naša srca preklinjajo. Tak je Alahov ukaz posredovan po Preroku.“ Hoče reči, da je muslimanom na zunaj dovoljeno prikazati simpatijo in prijateljstvo (do nevernikov; judov in kristjanov), vendar nikoli v notranjosti. Muslimanski učenjak Ibn Kathir pravi: „Vernikom je dovoljeno pokazati dejanja prijateljstva na zunaj, nikoli pa znotraj sebe“.

(…)

Kafir ne spremeni pomena skozi Koran, pač pa skozi čas pride do akumuliranja pomena, saj termin obsega široko paleto obnašanj, s katerimi se opišejo nasprotniki Mohameda. Proti koncu Korana se termin kafir začenja uporabljati za osebe, ko jih morajo muslimanski verniki (Mu’munin) napasti. V Koranu in v drugih islamskih besedilih je zelo jasno nakazano, da ni enakosti med muslimani in ne-muslimani (judi, kristjani – kafir) in da torej ni temeljev za odnos med enakimi. Alah po Preroku Mohamedu opiše nevernike kot „sprevržene prestopnike“, „najslabše med kreaturami“, „ne ljubljene od Alaha“ in določene za večne muke v peklu. Zato po dobesedni interpretaciji Korana nima smisla postati prijatelj teh zelo nizkih „kreatur“.

(… na tem mestu Raad Salam Naaman navaja citate iz Korana, ki govorijo o kafir-ju in spodbujajo boj proti nevernikom…, op. prev)

Boj (proti nevernikom), Džihad, mora trajati, dokler človeštvo ne bo podvrženo Islamu, Sahih Al Bujari piše: „Mohamed je dejal: Alah mi je ukazal bojevati se z ljudmi, dokler ne rečejo: Nihče drug ne sme biti čaščen kot le Alah.“ Kakšen Bog je to, ki ukaže bojevanje in ubijanje?

Dalia Al Aqidi - pogumna iraška novinarka in TV voditeljica si je v znamenje solidarnosti s preganjanimi kristjani nadela križ, čeprav je muslimanske veroizpovedi.  Bila je prva in njen zgled so posnemali tudi nekateri drugi novinarji.
Dalia Al Aqidi – pogumna iraška novinarka in TV voditeljica
si je v znamenje solidarnosti s preganjanimi kristjani nadela križ,
čeprav je muslimanske veroizpovedi.
Bila je prva in njen zgled so posnemali tudi nekateri drugi novinarji.

(…)

Razlika med kafir (kristjan) in muslimanom ter pravica tega zadnjega, da kristjana napada, ubija in zasužnjuje je pripeljala do milijonov žrtev. To dvoje je podlaga za opravičevanje islamističnih terorističnih atentatov skozi vso zgodovino Islama od začetkov VII. stoletja pa do danes.

(… na tem mestu avtor navede dolgo listo muslimanskih genocidov od VII. stoletja do danes nad tistimi, ki spadajo v kafir – v prvi vrsti nad judi in kristjani…, op. prev.)

To kar se v zadnjih letih proti moji krščanski skupnosti dogaja v moji rojstni deželi Iraku in v mestu Mosul, od koder izhajam, je genocid po vseh pravilih, je zločin in še ena črna stran več v zgodovini Islama in muslimanov. Na tisoče ljudi je ubitih, družine so uničene, ženske posiljene, otroci zasužnjeni, hiše napadene, trgovine ukradene, cerkve iz prvih stoletij krščanstva napadane in zažgane.

Dima Sadeq, voditeljica iz libanonske TV mreže LBCI, si je nadela znak N za kristjana in poročila začela z:  "Od Mosula do Bejruta smo vsi N".
Dima Sadeq, voditeljica iz libanonske TV mreže LBCI,
si je nadela znak N za kristjana in poročila začela z:
“Od Mosula do Bejruta smo vsi N”.

Resnica je, da se kristjanom v Iraku zelo slabo godi, da jih ne bo ostalo veliko v Iraku, da maloštevilni, ki ostajajo prosijo pomoč, saj ne vedo, kakšna prihodnost jih čaka. Egoistično bi želel, da moji bratje kristjani ne zapustijo Iraka, ker nočem izgubiti svojih korenin in naše dvatisočletne zgodovine. Po drugi strani pa jim tega ne morem direktno zapovedati. Sam namreč živim tukaj v Španiji dokaj varno, zares trpijo pa oni.

Moj Gospod, položaj v moji deželi je težek in trpljenje mojega krščanskega ljudstva je veliko. Zato, moj Gospod, daj nam potrpežljivosti in poguma, da bomo nadaljevali življenje po naših krščanskih vrednotah! Moj Gospod, daj nam miru in varnosti, da bomo živeli brez strahu, brez tesnobe, dostojno in z veseljem!

* Izvirni zapis ¿Qué significa realmente la letra ﻦ – N para el Islam y los musulmanes? najdete na povezavi.

Pripis uredništva: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger. Sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


19 KOMENTARJI

  1. Lahko smo Bogu hvaležni, da smo kristjani, katerih vera temelji na ljubezni , ne pa sovraštvu.

    Ali znamo to dovolj ceniti? Ali znajo to ceniti naši soljudje, ki niso kristjani?

    • Le katera vera neki temelji na sovraštvu?
      Katera vera garantira, da ne sovražiš?
      Kaj meni garantira, da ti ne sovražiš?
      Dovolj mi je tega. Tebe je treba preskakovat, tako kot Aladarja. Ki si ga menda celo občudoval.

      • Islam temelji na sovraštvu do drugače mislečih. V koranu najdeš na stotine verzov ki pozivajo k poboju drugače mislečih. Koran tudi uči da morajo muslimani lagati in zavajati pripadnike drugih ver in jih nato zavedene pobiti ali izgnati. Če je to vera miru potem je tudi KP dobrodelna ustanova.

        • Tudi katolicizem tradicionalno temelji na sovraštvu do nekatolikov, res pa je, da v sedanjem času sekularizma in verskega pluralizma RKC to žalostno dejstvo skriva kot kača noge. Še nedavno so katoliki javno širili sovraštvo celo (ali predvsem) do drugih kristjanov: protestante so označevali za “odpadnike”, pravoslavce pa za “razkolnike”.

          Pa dajte si že enkrat zapomniti: sodobna Evropa je utemeljena na razsvetljenstvu, ne na krščanstvu. Na krščanstvu je bila utemeljena v srednjem veku in vsi vemo, kako bedno, kratko in ničvredno je bilo človeško življenje v tistem mračnem obdobju.

          • Sodobna Evropa je res utemeljena na razsvetljenstvu in to je VELIK problem.

            Se pravi je utemeljena na zanikanju družbene vladavine Kristusa Kralja, t.j. pravice Kristusa, da vlada ne samo nad POSAMEZNIKI, ampak nad CELOTNO DRUŽBO.

            Kakor Evropa, tako tudi bivša SFRJ.

            In tako tudi Republika Slovenija.

          • Dule, “katolicizem tradicionalno temelji na sovraštvu do nekatolikov,”… To ne bo držalo. Krščanstvo temelji na ljubezni Boga do človeka(glej Jn 3, 16) in na tej resnici temelji največja krščanska zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega/sočloveka.
            Tudi znotraj krščanstva so se pojavljala različna krivoverstva ali pa so razna krivoverstva celo od zunaj vplivala na kristjane, da so svojo vero živeli drugače, kot bi jo morali. Da je bila kdaj tudi krščanska vera zlorabljena in je bilo v njenem imenu zagrešenih kar nekaj zločinov proti človeštvu. Vendar sama vera v Kristusa je glede tega povsem nedolžna.
            Vendar vera v Kristusa ni bila nikoli vzrok za vojno. Kristjani smo še posebej ponosni, ker so se največji svobodomiselni duhovi duhovi človeštva večinoma navdihovali prav v krščanstvu(Gandhi, Martin Luter King, Desmund Tutu,, Pedro Opeka, škof Gregorij Rožman, general Leon Rupšnik,… Najhujši uničevalci človeštva in izvajalci največjih genocidov pa so bili navadno največji nasprotniki krščanstva. Mnogi Rimski cesarji, mnogi muslimanski vladarji, Napoleon, Lenin, Stalin, Hitler, Tito, Husein, Gadafi,…

            Rad bi še omenil tvoj odnos do sred. veka, ki je seveda takšen kot razsvetljenstvo samo. Veliko obeta, a le veliko vzame. Glavni protagonist razvoja je seveda še vedno krščanstvo in tako je še danes.
            Razsvetljenstvo je namreč boterček komunistični revoluciji, ki človeštvu ne da nič, razen zastoj naravnega razvoja in na milijone prerano ugaslih življenj. In če je že srednji vek mračen, potrem je vek ki mu sledi v znamenju brezbožnega aktivizma vsaj desetkrat mračnejši. Če je v srednjem veku morila črna kuga, ki je bila posledica neznanja, je bila v novem veku rdeča kuga veliko bolj smrtna, ki pa je bila posledica razrednega sovraštva, ki se je napajal prav v zavisti in sovraštvu do dejavno vernih, ki so bili največji dejavniki razvoja. Zakaj zaostajanje komunističnih držav za razvitim svetom po izvedbi tako napredne revolucije. In zakaj odtek “možganov” iz omenjenih dežel v obdobju, ki je revoluciji sledilo?
            Pošteno si odgovori samo na te dve vprašanji, pa boš videl, kaj svetu prinaša razsvetljenska pamet. Če pa se spustiva v iskreno debato glede družine, krščanskega zakona, in istospolnih v družbi, potem je jasno, da boj proti Bogu in Cerkvi vodi v uničenje človeštva,… v genocid, ki ne bo imel popravnega izpita.

          • Dule, ti svoje lastno sovraštvo, ki je lastno ateistom – do vseh vernih, projiciraš v krščanstvo.

            Tisti, kar ti praviš nedavno, je davno. Tisto, kar pa so tvoji ljubi ateisti počeli, je pa nedavno.

  2. Kristjani bližnjega vzhoda so mi prirasli k srcu pred leti, ko sem prebral knjigo Fadela Joseha “Cena , ki sem jo plačal.” Od takrat naprej jih občudujem in ne zamudim prilike, da prebiram njihove življenjske zgodbe.

  3. Teh “fines”islama nisem poznal. Hvala g. Cestniku zanje! Treba jih bo prebrati še enkrat, natančno in s premislekom! V skladu z mojim privzetim nadimkom je treba pohvaliti in nadaljevati bistroumno politiko Evropske unije, ki z veseljem sprejema milijone muslimanov, ki se naseljujejo v Franciji (cca 5 mio), v Nemčiji (cca 5mio), v VB, v Italiji vsak dan na novo itd. Prihajajo po pomoč in zaposlitev z zaukazanim sovraštvom v srcu. Evropa jim nudi vse, jim zida džamije in noče priznati svojih krščanskih korenin iz katerih izhaja evropska in zahodna kultura, obenem pa goji ateizem in amnezijo za komunizem. V tem kontekstu je treba še pohvaliti tiste evropske politike, ki se zavzemajo za vstop Turčije v EU! Kako ganljivo in ljubeznivo! Seveda pa moramo biti strogi do Rusije, ki obnavlja svoje krščanske korenine. Naslednja desetletja bo zanimivo opazovati spopad krščanske, muslimanske in komunistične civilizacije. Ubogo človeštvo!

    • Tule je treba razčistiti nejasnost: Putinistična Rusija ima s krščanstvom toliko skupnega kot riba z biciklom. Ko se Putin, bivši agent KGB, samorazglaša za branik krščanstva to še najbolj spominja na Hitlerja, ki se je ko mu je šlo za nohte, samorazglašal za branik pred vdorom aziatskih hord v Evropo.

      Čeprav so nam mnoge prakse islama (zatiranje žensk, šeriatsko pravo namesto delujoče demokracije ipd) upravičeno nesimpatične, vseeno ne smemo zapasti v logiko medverskega sovraštva. Tovrstne prakse gotovo ne moremo preprečiti s silo, izginile bodo kvečjemu same, ko bodo družbene okoliščine to omogočile. Alternativa medverski toleranci je iracionalno sovraštvo in vojna, v vojni pa kot vemo muze molčijo (in pamet z njimi).

      • Kaj pa Fatima? Od usode ruskega krščanstva zavisi cel svet, to je dejstvo. In to krščanstvo SE ponovno vzpostavlja.

        • Fatima pa menda ni kar dejstvo?!
          Vsekakor od Putina krščanstvo ne bo prišlo…
          Andrej ima čisto prav. Pisano je: Pravičnost vodi iz vere v vero.
          Tega ne gre pozabiti.

  4. …Sem del oddaje… in se ustavil ob spopadu civilizacij…
    no, spopadajo se necivilizirani in bolj, kot so necivilizirani, ostrejši je spopad. Običajno so žrtve civilizirani. Zato ne gre za spopad civilizacij, temveč za uničevanje/iztrebljanje civilizacije: na bližnjem vzhodu ne moremo zanikati, ker je preveč očitno da krščanske. Na zahodu je bolj zamegljeno, a nič drugače. Dejstva so preveč očitna, da bi jih lahko kar na hitro pomedli pod preprogo.

  5. Besedilo pod sliko Dalie Al Aqidi nakazuje, da je pravzaprav za človeka vseeno, katere verske pripadnosti je. Če človek pomisli še na inkvizicijo, pride takoj do ugotovitve, da je pravzaprav edino pomembno, da je človek dober oziroma usmiljen. Takega prepričanja sem tudi jaz. Toda človek na more delati dobro brez pomoči, ampak nujno potrebuje pomoč od zgoraj. Na tej točki se razhajamo.

  6. Mislim, da se Janezovo razodetje v svetu vedno bolj očitno zarisuje, kot tisto, kjer je videnje v prihodnost najbolj navdihnjeno. Apokalipsa se tako vedno bolj ostro zarisuje v poteze trpečega človeštva ob spoznanju, da je najbolj kruto preganjana prav vera, ki ji je pisec razodetja tudi sam osebno pripadal. In komunistična revolucija? Po pisanju neke mistikinje je ravno revolucija dobila svojo podobo v razodetju in to v odlomku o ženi in zmaju. Ognjeno rdeči zmaj (komunistična rdeča zastava) S pomočjo pošasti, ki pride iz morja,(prosto zidarstvo). To pomeni radikalen boj proti veri in s tem tudi proti človeštvu (napad na družino), kar ne pomeni konec postulata družine, temveč tudi konec človečnosti in s tem tudi genocid nad človeštvom, ki ga Za enkrat še bolj v rokavicah izvaja liberalizacija in desakralizacija družbe. Gre za povsem razumno odločitev, komu bom veroval, in čigave zakone bom spoštoval in izvrševal. Bom izbral življenje ali se bom utapljal v kulturi smrti, ki vodi v genocid, umor in samomor. Bog s svojimi zapovedmi ni prišel zato, da bi nas še dodatno obremenil, temveč, da nam osmisli pot, ki nas vodi v večno življenje, proti kateremu pa se kultura smrti na vse kriplje prizadeva, da bi mu ga iztrgala iz zavesti in srca. Samo tako so lahko vzpostavljeni pogoji, da se človeštvo tudi kot vrsta lahko dokončno uniči.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite