R. Prešern, Slovenski čas: Stara vsebina v novi formi

NLB je znova v rokah stricev iz ozadja

V zadnjih mesecih se znova ukvarjamo z Novo Ljubljansko banko (NLB) in kadrovskimi menjavami v njenem vrhu. Gre za nadaljevanje zgodbe lastninjenja državnih podjetij in bank ter razumevanja koncepta države in prostotržnega sistema gospodarstva. V razvitih zahodnih državah je koncept jasen: država se ne vmešava v gospodarstvo in svobodno gospodarsko pobudo in le-to prepusti zasebnemu interesu. Zasebni sektor je namreč učinkovitejši od javnega. To pomeni, da vsak vložen evro v zasebni sektor ustvari večjo dodano vrednost, kot bi jo v javnem sektorju, in s tem ustvarja večjo gospodarsko rast. Tudi sam namen države ni gospodarski, temveč upravljanje skupnih zadev, ki so javno dobro. Zato te države niso v večji meri lastnice gospodarskih družb ali bank.

Politična menjava

V imenu države z našim skupnim premoženjem upravlja Slovenski državni holding (SDH), v primeru NLB je ta delež 100-odstoten. SDH vodi Marko Jazbec, prijatelj Mira Cerarja, ki prihaja iz kvote SMC. To je prvi pokazatelj, da gre pri tej menjavi za povsem politično zadevo. SDH je v NLB odpoklical dva dosedanja nadzornika (Gorazda Podbevška, dosedanjega predsednika, in Miho Košaka, člana Nadzornega sveta NLB) in imenoval pet novih (Anton Ribnikar, Anton Macuh, Janko Gedrih, Primož Karpe in Lazslo Urban). Ostali nadzorniki ostajajo isti (Tit Andrej Erker, Uroš Ivanc, Sergeja Slapničar in Andreas Klinger). Po novem je prej sedemčlanski nadzorni svet postal devetčlanski. Na prvi seji novega nadzornega sveta naj bi bil zamenjan tudi predsednik uprave NLB Janko Medja, ki pa je »pravočasno« odstopil in si s tem po poročanju medijev zagotovil tudi dvanajst mesečnih plač.

Drugi pokazatelj, da gre za politično menjavo, je nepreglednost samega postopka zamenjave. Ob sklicu seje skupščine NLB, kjer naj bi prišlo do zamenjav, dnevni red ni bil razkrit. Razkrili so ga šele deset minut pred samo sejo. Prav tako lahko omenimo hkratno spremembo zakonodaje, ki po novem ne predvideva predhodne preveritve ustreznosti novih nadzornikov pri bančnem regulatorju – Banki Slovenije. Pridobitev licenc novih nadzornikov tako lahko predstavlja problem, saj Evropska centralna banka (ECB) nadzoruje sistemske banke po državah evrskega območja.

Zakaj naj bi bila ta menjava sploh potrebna? Preliminarni rezultati devetmesečnega poročila kažejo 62-odstotno rast čistega dobička. V prvih devetih mesecih lani je NLB uspelo nekoliko oživiti prodajne dejavnosti in povečati posojanje strankam, kar se po zagotovilih iz devetmesečnega poslovnega poročila še najbolj izrazito kaže pri tržnem deležu posojil gospodarstvu, ki se je v letu 2015 povečal za eno odstotno točko. Obseg slabih posojil je NLB zmanjšala za 343 milijonov evrov. Ob koncu septembra lani je imela še za 2,28 milijarde evrov slabih posojil oziroma 22,2 odstotka vseh posojil, konec septembra 2014 pa je bilo slabih posojil za 2,6 milijarde ali več kot četrtino vsega portfelja posojil. Prav tako je NLB portfelj nestrateških naložb zmanjšala za dobrih devet odstotkov, na 828 milijonov evrov. Čisti dobiček skupine NLB je tako ob koncu septembra lani znašal 77,7 milijona evrov, konec septembra leta 2014 le 47,9 milijona evrov. Rezultati so tako kar zadovoljivi.

Strinjam se, da lahko lastnik kadarkoli zamenja svoje predstavnike, če z njimi ni zadovoljen. Strinjam se tudi, da bi sedaj že prejšnji upravi in nadzornikom lahko očitali nekaj nepravilnosti, kot so razne svetovalne pogodbe ali posli s podjetjem Draga Kosa v vrednosti milijon evrov. Prav tako ni bilo dovolj narejenega na področju slabih kreditov; ob tem je potrebno dodati, da je od podržavljenih bank NLB naredila največ. Vendar samo poslovanje NLB očitno ne more biti razlog menjave.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.