Cerkev sv. Antona Puščavnika pri Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu je nabito polna. Na eni strani kardinali, škofje, drugi cerkveni dostojanstveniki ter zbor profesorjev. Na drugi strani – skavti. Med njimi pa v krsti leži jezuit, ki je združeval. Ker je bil najprej sam spravljen s sabo, drugimi in Bogom. Pater Ivan Žužek (1924–2004).
V Sloveniji ga ne pozna skoraj nihče. Že od 21. leta starosti, ko je tvegal skok z vlaka in se rešil pred gotovo smrtjo na Teharjah, je namreč živel in deloval v Italiji.
Ko sem začel bolj načrtno zbirati informacije o p. Ivanu, sem se kmalu zavedel, da podatki iz Slovenije ne bodo dovolj. Prebrskal sem splet in našel več zanimivosti, sploh o njegovem delu s skavti. A tudi to mi ni bilo dovolj.
Končno se je odprla možnost za pot v Rim. Za obisk tistih, ki so Ivana osebno poznali. Tam sem spoznal, da govorjenje samo o skavtu Ivanu ali kanonistu Ivanu močno pohabi njegovo pravo podobo. Odlikovalo ga je prav to, da je bil človek iz enega kosa.
Bil je profesor, a kot duhovnik ostal predvsem pastir. Duhovno je vodil skavte, a pri tem s pravniško natančnostjo skrbel za pristnost nauka. Bil je svetovno uveljavljen strokovnjak, a ohranil preprosto otroško vero in marijansko pobožnost. Z enako sproščenostjo se je gibal tako po vatikanskih palačah kot po gorskih vrhovih Apeninov.
Na strani zapostavljenih
Ni bil aktivist, ki bi se od zunaj boril za pravice tistih na robu. Postal je eden izmed njih. Že pred mašniškim posvečenjem je prestopil v bizantinski obred, ki je bil pogosto postavljen nekam na stran in čigar bogate tradicije v Rimu niso preveč cenili.
Pridružil se je Evropskim skavtom v času njihovih viharnih začetkov in med njimi posebno skrb posvetil najmlajšim, pikapolonicam. Ker se drugim niso zdele pomembne. A prav molitev teh malih deklic je bila njegovo orožje pri sestavljanju enotnega zakonika za vseh 21 vzhodnih katoliških Cerkva.
V Vatikanu je njegovo ime zapisano z zlatimi črkami predvsem zaradi neutrudnega dela v komisiji za pripravo zakonika. Kot tajnik komisije je bil skoraj 20 let motor celotnega dela in vezni člen med patriarhi, metropoliti in drugimi člani komisije. Povezoval je bogastvo vzhodnih tradicij, pravnih izročil, pa tudi smernic Drugega vatikanskega koncila. Vedno s pogledom, usmerjenim na človeka.
Več lahko preberete na blogu R. Piska.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
