R. Pikon, Finance: Čedalje bolj enaki, čedalje bolj revni

2
212

V Sloveniji se je plačna enakost povečala, ugotavlja urad za makroekonomske analize in razvoj. Kot so pojasnili, so se plače nižje izobraženih v krizi najbolj zvišale (nominalno za več kot 16 odstotkov), plače višje izobraženih pa so se znižale.

To si je mogoče razlagati na več načinov. Namreč, ni nujno, da so se plače nižje izobraženih res zvišale. Je pa veliko nižje izobraženih izgubilo službo. Tako se je povprečna plača med njimi res zvišala, kar pomeni, da ne zaslužijo nič več. Na drugi strani so se plače bolj izobraženih zaposlenih znižale, kar je tudi razumljivo, ker je veliko podjetij znižalo plače, pogosto tudi tako, da so menedžmentu plače znižali bolj kot drugim. Verjetno pa je enakost nekoliko povečal tudi beg možganov. Odšli so bolje izobraženi.

Res se je enakost torej povečala, a na žalost tako, da smo vsi revnejši.

Slovensko gospodarstvo zdaj raste, izvoz je že na predkriznih ravneh in verjetno se veliko ljudi sprašuje, kdaj se bo to končno poznalo na plačah. Vsa takšna vprašanja so seveda prehitra, podjetja so kljub trenutni gospodarski rasti še vedno v slabem finančnem stanju. Preden bodo slovenske plače postale spet boljše, se bo morala znižati brezposelnost. Ta je upadla le zanemarljivo. V ZDA je denimo stopnja brezposelnosti v zadnjih letih upadla za dve odstotni točki in je pod šestimi odstotki. V Sloveniji je v tem času zrasla za skoraj odstotno točko in je nad 12 odstotki.

V Ameriki, ki je že lep čas iz recesije in kjer brezposelnost upada, plače še ne rastejo. O tem so v Bloomberg Businessweeku pred nedavnim govorili z ekonomistko Mary Daly iz centralne banke v San Franciscu. Meni, da bo morala stopnja brezposelnosti upasti na 5,2 odstotka, da bodo plače začele rasti. Pri nas so ekonomisti bolj radikalni, zadnjič je denimo na Studio City Franjo Štiblar dejal, da smo med najboljšimi na svetu po gospodarski rasti in da je čas, da se plače zvišajo za tri odstotke. Slovenija sicer ni Amerika, a ne mislite, da veljajo precej drugače ekonomske zakonitosti, morda imamo le nekoliko drugačne ekonomiste.

Več lahko preberete v Financah.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. G. dr. Franjo Štiblar je verjetno še vedno redni profesor na pravni fakulteti?
    Torej je privezan na proračunske jasli?!
    Samo poglejte sestavo slovenske vlade in vam bo povsem jasno, kam bo Slovenija zaplula: večina aktualnih ministrov je bila že prej prisesana na proračunske jasli, prisesani so sedaj in prisesani bodo tudi potem, ko ne bodo več ministri.
    Zakaj pa bi sploh imeli interes zmanjševati proračunske jasli?
    Njihov interes je kvečjemu v tem, da bodo iz jasli postrgali čim več!
    Uspešna slovenska vlada se bo pojavila šele takrat, ko jo bodo večinsko sestavljali ljudje, ki prihajajo iz gospodarstva, ne pa ljudje, ki so privezani na proračunske jasli!!!

  2. Ježeš, a je tale Štiblar še živ?! In da ga še prosijo za komentar. To je pa že preveč.
    Lepo bi bilo izvedet kolikšen vpliv na rast ima Bratuškinih 10 milrd. € kredita? To je nekje 30% BDP, ki ga je Bratuškica s Čuferjem vbrizgala v sistem. Lahko bi imeli rast 10%, ne samo 2%. In ta Štiblar pa navdušen nad rastjo gospodarstva.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite