Je mogoče iz tega testa zamesiti kakršen koli prispevek k znanosti in stroki?
Ko sem bil maja na Lačni,naši gori, resda le 461 metrov visoki, dvigajoči se nad Hrastovljami, Kubedom in Gračiščem, je bil sončen, svetel, kot iz srebra ulit dan, če smem uporabiti Kosmačev jezik iz njegovega poetičnega romana Pomladni dan. Čeprav je bilo v soboto nebo utrujeno in nizko,sem s prijatelji tudi tokrat obiskal jamo na vrhu Lačne, v kateri je taboril Istrski odred in v katero so se pred Nemci občasno zatekli tudi naši vaščani. Vendar smo bili ob vznožju glasnejši in zgovornejši kot na njenem vrhu. Razvnel nas je namreč – smem kot Primorec reči? – naš Boris Pahor, pisatelj in taboriščnik ter za časa Zemljaričeve oblasti tujec, s svojimi iskrivimi,prodornimi in pokončnimi odgovori v sobotnem intervjuju, s katerimi je na vprašanja odgovarjal z žebljico na glavico. Po sproščenem in polnem dnevu sem na internetu trčil ob sklep Senata Fakultete za družbene vede, s katerim se je odzval na prijavo KPK o domnevnem plagiatorstvu v magistrski nalogi Alenke Bratušek, predsednice vlade.
Mar sem prav prebral? Tema magistrske naloge,v akademskem jeziku magistrskega dela, je torej: Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod! Ob tej temi se nemirno sprašujem, ali je pravno in etično dopustno, da lahko nekdo pridobi znanstveni naziv(!) magistre/magistra na podlagi raziskovalnih ugotovitev in dognanj o Statusni spremembi (prav ste prebrali!) Servisa (ni po- mota!) za protokolarne storitve (čeprav prestižno vidne!) iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod (v enega od številnih zavodov!). Je mogoče iz tega testa zamesiti kakršen koli prispevek k znanosti in stroki? – Tema bi bila namreč primerna kvečjemu za pripravo diplomskega dela.
Pa sem prebral še Statut Univerze, po katerem fakulteta izvaja svoje študijske programe na naslednjih področjih: (31) družbene vede (sociologija,politologija,komunikologija,kulturologija, antropologija,obramboslovje); (32) novinarstvo in informiranje (novinarstvo)(13. čl.). Toda tema te magistrske naloge sodi predvsem na pravno, pretežno pa na gospodarsko-finančno področje. Torej tema te naloge tudi ni v skladu s statutarnimi področji fakultete. Pri tem se sprašujem, za katero področje je Bratuškova pridobila znanstveni naziv.
O mentorstvu in komisiji za zagovor je mučno karkoli reči. Senat fakultete je naložil mentorstvo akademiku Veljku Rusu,odličnemu poznavalcu predvsem sociologije. Rado Bohinc, predsednik komisije, ki po svoji habilitaciji in kot nosilec več predmetov,pokriva tudi področje omenjene naloge, pa očitno ni imel pomislekov niti o temi niti o njeni šibki predstavitvi. Ob njiju se je morebitnim pomislekom odrekel tudi Marjan Brezovšek,prav tako član komisije, nosilec več predmetov s področja politologije, deloma tudi javne uprave. Bratuškova je tako prestala tudi zagovor in tako pridobila znanstveni naziv.
Kot je razvidno na spletni strani fakultete, je njen senat, na podlagi prijave Komisije za prepre- čevanje korupcije, 8. aprila sprejel sklep o začetku postopka za presojo pogojev za odvzem znanstvenega naziva,ki ga je na tej fakulteti pridobila Alenka Bratušek, ter za vodenje postopka pooblastil Milana Brgleza, na podlagi pooblastila senata pa je dekan, Bojko Bučar, imenoval komisijo za presojo pogojev za odvzem magistrskega naziva v sestavi akademik Slavko Splichal, Mirjana Ule in Franc Mali. Toda nihče izmed njih nima habilitacije niti ustrezne bibliografije, da bi lahko sodeloval v omenjenem postopku. To je razvidno tudi na spletni strani fakultete.
Več: Finance
