Ljubljanski nadškof in predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK Stanislav Zore je na dan pogreba žrtev iz Hude Jame na Dobravi pri Mariboru na državne organe naslovil tri jasne zahteve. Preverili smo, kako nanje gledajo trije najvišji predstavniki države – Miro Cerar, Borut Pahor in Milan Brglez.
Po mnenju ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta oziroma Komisije Pravičnost in mir bi morala država za nadaljevanje spravnega procesa zagotoviti odgovore na doslej neodgovorjena vprašanja: kdo so bile žrtve, zakaj so bile umorjene, kdo jih je umoril in kdo je odgovoren za zločine. Poskrbeti bi morala tudi za oceno spornih med- in povojnih dogajanj, z jasnim sporočilom, da so bili povojni poboji zavržno dejanje. Kot tretje pa naj bi se »državno vodstvo« javno opravičilo svojcem žrtev, deklarativno obsodilo zločince, zločine obžalovalo in za vse žrtve razglasilo državni dan žalovanja.
Državne institucije se na cerkveno pobudo niso odzvale, zato smo nekaj ključnih vprašanj naslovili na tri najvišje državne predstavnike. Ali so nadškofove zahteve smiselne, katere da in katere ne, kdo naj jih izpolni, kaj bodo v zvezi z njimi ukrenili, če bodo kaj, smo vprašali predsednike države, vlade in državnega zbora: Boruta Pahorja, Mira Cerarja in Milana Brgleza.
…….
Tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez se ni izrekel o vseh cerkvenih pobudah. Kar zadeva zahtevo škofov po državni oceni spornih dogajanj, je poudaril, da je kot predsednik DZ javno že večkrat povedal, da je pri pobojih šlo za zavržno dejanje. Brglez je ob različnih priložnosti, tudi v nagovoru poslancem 27. oktobra letos, jasno obžaloval vse žrtve, tako padlih v NOB kot žrtev revolucije, ter še posebej zahteval spoštovanje do vseh žrtev vojnih in povojnih zločinov. Glede zahteve, naj se državno vodstvo javno opraviči in zločince obsodi, pa Brglez meni, da »samo z obsojanjem ne bomo prišli daleč«. Država, poudarja, mora poskrbeti za pietetni pokop in omogočiti, da se to obdobje karseda najbolj razišče, a »to naj storijo strokovnjaki in ne politiki«. V nasprotju s Pahorjem, ki je pred dnevi pogreb na Dobravi označil za začetek duhovne renesanse na Slovenskem, ne verjame, da je politika na Slovenskem, »z nekaj izjemami«, dorasla temu, da bi to poglavje zaprla in ga ne bi več zlorabljala za dnevnopolitične potrebe. Več pa bi lahko po Brglezovem mnenju storila tudi Cerkev. »V sodelovanju z državo bi lahko, če bi tako želela, oblikovala okvir za to, da bi posamezniki, ki so bili prizadeti, začeli s postopkom odpuščanja.« Seveda pa je treba vsakemu posamezniku pustiti, da čustvuje, kot lahko oziroma kot meni, da je prav, dodaja Brglez.
