R. Globokar, Družina: Konservativen in liberalen

19
233

Papež Frančišek – pričevalec božjega usmiljenja

Na prvi septembrski dan, ko smo katoličani na pobudo svetega očeta prvič obhajali svetovni molitveni dan za ohranjanje stvarstva, je po vsem svetu močno odmevala novica o tem, da je papež Frančišek za prihajajoče sveto leto usmiljenja vsem duhovnikom dal pooblastilo, da pri spovedi lahko podelijo odvezo za greh splava. Zopet smo bili priča izredni naklonjenosti večine svetovnih medijev do sedanjega svetega očeta in do njegovega sočutja do ljudi v stiski. Navajeni smo, da mediji pogosto Cerkev prikazujejo kot hladno, togo, strogo in konzervativno, ki poudarja predvsem predpise in pravila. Sedanjega papeža Frančiška pa nasprotno predstavljajo kot toplo, razumevajočo in sočutno osebnost, ki se zavzema za človeka, še na poseben način za uboge. Katoličani smo lahko zares veseli in Bogu hvaležni za sedanjega svetega očeta, za njegovo preprostost, za njegovo široko in sočutno srce, za njegove konkretne besede in dejanja, ki nas spodbujajo, da ne ostajamo ravnodušni.

Od svojega prvega nastopa dalje spreminja nekatere ustaljene vatikanske navade in protokolarne predpise in s tem tudi pogled na papeško službo. Želi biti blizu ljudem in si prizadeva, da bi to bližino pokazal na konkreten način. Ali ga lahko zaradi te njegove drže označimo za populista? Takšno oznako mu namreč pripisujejo v nekaterih katoliških krogih. Če bi šlo papežu za to, da bi ugajal širši množici in bi zaradi tega popuščal glede izvirnega Kristusovega nauka, potem bi bil očitek populizma povsem upravičen. Toda če se poglobimo v besede in dejanja sedanjega Petrovega naslednika, potem v njih ne bomo našli odmika od evangeljskega sporočila. Prav tako bomo v njih našli besede ostre kritike sodobnega načina življenja, porabništva, globalne nepravičnosti, kritiko teptanja človekovih pravic, brezobzirnega izkoriščanja naravnega okolja, izrivanja religioznosti iz javnega življenja, moralnega relativizma … Papež Frančišek se torej ne boji jasno in odločno povedati, kakšna so stališča Cerkve do določenih vprašanj.

Velikokrat se postavlja vprašanje, ali je sedanji papež konservativen ali liberalen. Odgovor na to vprašanje je seveda odvisen od tega, kaj razumemo pod tema pojmoma. Če se držimo izvornega pomena besed, potem mora biti vsak papež nujno liberalen (lat. libertas – svoboda), saj oznanja svobodo, Jezusovo odrešenje, ki vedno odpira nove možnosti. Krščanstvo je verstvo svobode, ki ni oziroma ne sme biti ujeto v toge zgodovinske strukture. V vsako okolje prinaša duha svobode in odpira možnosti za preobražanje stvarnosti v luči evangelija. Hkrati pa mora biti sveti oče vedno tudi konservativen (lat. conservare – ohranjati), saj je njegova naloga, da ohranja neokrnjen Jezusov nauk. Noben papež ne more spremeniti vsebine zaklada vere.

Če se vrnemo k izhodiščni temi – odvezi od kazni za splav –, potem lahko ugotovimo, da je papež Frančišek tudi na tem področju konservativen in liberalen hkrati. Ko izpostavljam konservativnost, je potrebno najprej – za razliko od različnih dezinformacij v številnih medijih – poudariti, da smo »navadni« duhovniki, ne samo od Rima za to posebej pooblaščeni, lahko že sedaj pod določenimi pogoji dali odvezo za splav. Tako imamo v Sloveniji že sedaj vsi duhovniki dovoljenje, da lahko podelimo odvezo za greh splava v adventnem in postnem času, na ljudskih misijonih, duhovnih obnovah, romanjih, pri spovedi pred poroko, v nujnem primeru pa vedno. Krajevni škof določa, v kakšni meri bo dal pooblastilo svojim duhovnikom glede odveze za splav. V škofiji na obrobju Rima, kjer sem deloval v času svojega študija, smo imeli vsi duhovniki splošno pooblastilo od škofa, da lahko vedno podelimo odvezo tudi za splav. Papež torej ni podelil duhovnikom nečesa, česar že do sedaj ne bi izvajali, ampak je samo olajšal pot do sprave tistim, ki so se s splavom pregrešili zoper življenje. Podobno pooblastilo je v svetem letu 2000 duhovnikom v Rimu podelil tudi papež Janez Pavel II. in na svetovnem dnevu mladih v Kölnu leta 2011 papež Benedikt XVI.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


19 KOMENTARJI

  1. Jaz bi ga prej ocenil s pojmoma: svobodomiselen in socialen.

    Oznaka liberalen je lahko zanj tudi sporna ( vprašajte ekonomske liberalce, recimo našo Mrkaićevo šolo), prav tako konzervativen ( vprašajte konservativne člane kardinalskega zbora).

    • Glede konzervativnosti, premalo vem. Naj kritika konzervativna kaj o tem napiše, ali zagovorniki elitnega bogoslužja.

      Glede liberalnosti, bi rekel, da je papež socialist. To sam tako razmišljam, z drugimi ne govorim o tem, ker se premalo srečujemo. Pa v Sloveniji za razliko s tujino je zelo malo katoličanov in kristjanov klasično liberalnih, ker jih je komunizem pohabil v permanentne socialiste.

      V Sloveniji ne obstaja Mrkaićeva šola, to so dezinformacije. Le kakšni spletki te laži spet služijo.

      V Sloveniji sledim samo preko javnih objav Brščiča , ki je edini dosedaj napadel obnašanje papeža na področju gospodarjenja s socialistom. In Brščič se javno razglaša za ordoliberalce, to so nemški liberalci, ki so postavili SOCIALNO-TRŽNO gospodarjenje. Čemur naj bi ti sledil po tvojih razglašanjih, a bi se ti ljudje za glavo držali, ko bi brali tvoje socialistične in včasih komunistične ideje.

      Z Brščičem se večino strinjam. Še najbolje razlaga klasični liberalizem, katerega veja so nemški ordoliberalci. Tudi njegove kritike papeža so umestne in logične.

      Drugače sem temu papežu zelo naklonjen. Se pozna jezuitska šola. Jaz svojega biološkega očeta nisem spoštoval in sem ga kot komunista 40 let sovražil. Jaz sem očeta našel v duhovnih očesih, jezuitih. Čeprav sem se 10let trudil očetu odpustiti, mi je bila ta milost dana kakih 5 let nazaj.

      • No, lepo. Se ti vidi, da se očetovskim figuram v politiki še danes silovito, celo neobjektivno in nedostojno, upiraš.

        Tudi če ni razglašena Mrkaićeva šola, mnogi ( tudi Pezdir, Šušteršič in še kdo), prav ti med njimi, javno razglašate, da vas je on navdihoval. Kot nek učitelj ali guru, pač.

        Po nepotrebnem mi podtikaš neko spletko, bogseusmil. Če ti ni jasno, da jaz pišem samo zato, ker sem homo politicus in se od nekdaj rad politično izražam in da ni zadaj nobenih spletk, nobenih dogovorjenih namenov ali podobnega, ti ne morem pomagat.

        O mojih “socialističnih in komunističnih” idejah pa to nedeljo ne bom razpravljal, prav?

        • To niso očetovske figure. To so gospodovalne, avtoritarne, diktatorske, manipulativne figure. Verjemi mi, da že intuitivno začutim očeta ali Fritzle.

          • Nekaj avtoritarnosti je tudi v mnogih nedvomnih pozitivcih zgodovine. Pa če izpustimo rimske cesarje, smo lahko pri Karlu Velikem ali pri medvojnih in povojnih velikih voditeljih Evrope: de Gaulle, Churchill, Adenauer in mnogi, mnogi vmes. Pogosto je mnogo boljši nekoliko samovoljni odločni voditelj jasnih vrednot in vizij kot pragmatični uklonjevalec javnemu mnenju, lobijem in vsemu, kar ga lahko ohranja na oblasti. Po rezultatih jih boste sodili …

          • Kakšne vrednote principielno zagovarja Janša?
            Nobenih. No morda domoljubnost. A to je raztegljiv pojem. Proti domoljubju so komunisti, a se ravno oni, ko jim voda teče v grlo najprej spremenijo v nacionalisti, fašiste (1991 balkanske komunistično-fašistične vojne).

            Jasne vrednote? Protikomunističnost, ki pa je brez temeljev, bolj na ravni neprestanih zdrah in populističnih predstav za neumne množice.

            Rezultati po letu 1991. Zaskrbljujoče jih ni. A to je tebi in tebi podobnim težko videti. Morda je svojim zrihtati državne službice in državne posle, a od tega imajo vsi državljani minus.

            A res tako globoko pocenjuješ pol milijona volivcev, ki zaradi realnega besa in razočaranosti nočejo več voliti. Ja, tudi NSI ponuja bore malo različnosti in kvalitete. Enostavno so vse stranke socialistične. Samo svojim zrihtajo privilegije. Vse se baje borijo za Slovenijo, solidarnost, demokratičnost in ostale vzvišene pojme primerne za mešanje megle in branjenje svojih fevdov.

          • pavel: “…za neumne množice.

            … A res tako globoko pocenjuješ pol milijona volivcev, …
            ==================

            Kaj ko bi malo uskladil svojo zmedo v svoji glavi, da bi bila vsaj malo manj ideološko zmedena. Glava namreč.

  2. “da je papež socialist”

    Hm. Socialist zagovarja državno lastnino in plansko, centralno vodeno gospodarstvo. Kje in kdaj je to zagovarjal?

    Če ima pa sem ter tja kako socialistično idejo, je zaradi tega že socialist? Tudi v nemškem socialno tržnem gospodarstvu lahko najdemo kakšno socialistično?!

    • Sproti, ko je kaj socialističnega izjavil, sem tu na to opozoril in lineal članke, kritike Brščiča in ameriških klasičnih liberalcev avstrijske šole.

      Kdor omejuje svobodni trg, dela z namenom, da bo gospodarila Država, ki bo počasi izrinila podjetnike iz motenega trga. Država gospodari vedno samo na način centralnega planiranja ali kartelnega, mafijskega planiranja (Putinova oligarhija)

      • Torej trdite, da papež zagovarja državne intervencije z namenom, da bi Država zagospodarila? Od kje vam vtis, da ima papež tak namen? Lahko konkretno navedete ali pa so samo glavni mediji pustili v vas tak vtis?

        • Še enkrat: sproti tu na forumu povem, ko kaj socialističnega izjavi. A razumeš, da nisem profesionalec, ki bi arhiviral dokaze in izjave. Trenutno se ne spomnim.
          Nisem pa tega prvič trdil.
          Tudi Brščič je to trdil. Vprašaj svojega SDS kolega, ti bo mojstersko pojasnil.

  3. Globokarjev tekst je dobronameren in simpatičen, populističen . Primeren za mladino v Ognjišču ali za starčke, ki poleg Nedeljskega Udbovnika in Rdeče Jane berejo tudi Družino.

    Lahko bi se bolj potrudil in napisal kaj tehtnega, vrednega intelektualca ali doktorja znanosti. Kaj znanstvenega kar bi spravil v berljivo obliko.

    • Še tole, glede na to da si spet opletal s socializmom in komunizmom:

      Če se še tako trudiš ali trudite, tudi izhajajoč iz mnenj Mrkaića o njem ali papežu Leonu in njegovi Rerum Novarum, Janeza Evangelista Kreka ( jaz bi ga opredelil ne kot socialista, ampak ljudskega krščanskega socialca) pred zdravo ozaveščenim in zgodovinsko, družbeno, duhovno razgledanim krščanskim ( katoliškim) občestvom ne boste uspeli ovrednotiti kot zmerljivko. Nemogoče, da bi tu kdaj dosegli konsenz katolištva.

      Človek je imel preveč karizme, navdiha, delovnega elana in srca in je pustil premočno, skrajno pozitivno sled za seboj, preveč slovenskih ljudi je rešil zloma in obubožanja in jih pomagal dvigniti, tudi z izobrazbo, združevanjem v zadruge ipd., da bi lahko kdajkoli v neki vsaj približno duhovno normalni družbi lahko obveljal kot negativec. Velika pozitivna figura slovenstva je.

  4. Briljanten, konkreten in aktualen prispevek avtorja članka!

    Z njim zapira usta vsem. Papež je vsekakor konzervativen liberalec, kar je najboljša rešitev.

    Naklonjen je potrebnim spremembam v cerkvi, hkrati pa se prizadeva za vrednotno izvirno krščanstvo.

  5. Torej, reči da je papež socialist je žalitev inteligence. Nič manj. Da niti ne omenjam, da gre za žalitev papeža. Nesramno, malodušno, nevredno odgovora.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite