V starih časih SIT valute ste zagotovo imeli tudi takšne vrste prijateljev, ki so vas ob snidenju v isti sapi s pozdravom že nagovorili: »stari, dej posod mi jurja«.
Tisočak je za fehtanje te vrste predstavljal ravno pravšnjo vrednost; Prešeren med prsti je že dajal občutek otipljivega, saj se je zanj ob litru vina dobilo še škatlo čikov (pa še za burek je ostalo), po drugi strani pa je šlo za ravno toliko denarja, da se ga »prijatlu« ni spodobilo odtegniti. Zavedanju navkljub, da to ni prvi in ne zadnji depozit tej stranki in da je povratni likvidnostni tok zaradi njene nagnjenosti k »pozabljivosti« zelo vprašljiv.
A s tem se ni bilo preveč za obremenjevati, saj je do teh boemov veljala določena strpnostna toleranca. So bili pač »na izi« in v igri ni bil ravno velik denar.
Mnogo težje pa bi bilo takim ljudem v upravljanje zaupati kaj vrednejšega, denimo varčevalnega prašička za novo klubsko športno opremo, zbiranje denarja stanovalcev za plačilo vzdrževalca bloka, blagajno občinskega proračuna ali pa kar srednje velike evropske države.
Prepričljiva zmaga Sirize v Grčiji, evropski levičarji navdušeni
Izposojeni naslov s spletnega portala MMC RTV odlično karikira prevladujoče vzdušje zadnjih dni tudi v Sloveniji. Naše prepričance v »evropsko pomlad, ki se začenja v Grčiji« ob vsem zmagoslavju malenkost moti le označevanje Sirize za »radikalno« levo stranko, ki se tu in tam pojavlja v medijih.
Tisti, ki se najdejo v njenih idejah, se namreč nikakor nimajo za radikalce in kot takšne jih navsezadnje ne zaznava tudi domače družbeno okolje. Zato ne presenečajo izrazi čudenja, kakršnega si je denimo v kolumni z naslovom »Kaj je radikalno?« V Mladini privoščil znani sindikalist Goran Lukič.
Skušajmo zvedavim mladolevičarjem razjasniti obzorja.
Kot piše mariborski filozof dr. Boris Vezjak, je Siriza radikalna že po imenu, oziroma akronimu: »Synaspismós Rizospastikís Aristerás« dobesedno pomeni »koalicija radikalne levice«, ali po angleško »Coalition of the Radical Left«.
Kod vidimo, se Cipras in njegovi že samopoimenujejo za radikalce in verjetno jih bodo v spremembo samozaznave težko prepričali tudi slovenski levičarji. Radikalnost je namreč njihova programska platforma, pozicija, iz katere izhajajo in skozi njo nastopajo na sceni.
To, da se v Sloveniji njihova politika mainstreamovsko interpretira kot zmeren obraz nove, sodobne levice, je kvečjemu problem naše deformacije razumevanja družbeno-političnih konstelacij, nikakor pa ne Grkov ali drugih narodov Evrope.
Še bolj kot to pa je za mednarodne odnose radikalno stališče novih grških oblastnikov, da si je denar na finančnih trgih sicer nujno izposojati, precej manj nujno pa ga je kasneje tudi vračati. Pravzaprav je zahteva po vrnitvi izposojenega definirana kot »tiranski odnos pohlepnih finančnih institucij, ki ponižujejo grški narod«. Za plače, pokojnine in druge življenjske stroške Grkov naj bi tako solidarnostno prispeval nekdo drug, povečini združenje davkoplačevalcev velike skupne družine narodov EU.
Več lahko preberete na na blogu Kam greš?!
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
