Kako je mogoče, da v Sloveniji brez Dušanovega in Branimirjevega blagoslova ne moremo prodati niti najbolj shirane krave v državnem hlevu?
MMC RTV, 25. oktober 2005: Štiri največje sindikalne centrale bodo 26. novembra v Ljubljani pripravile protest proti predlaganim vladnim reformam. Predsedniki sindikatov menijo, da bi reforme popolnoma spremenile socialno podobo države, znižale življenjsko raven ljudi, okrnile pravice zaposlenih in tako odpravile socialno partnerstvo.
STA, 17. oktober 2014: V obdobju po letu 1997 je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo okoli 11 odstotkov oseb, leta 2002 je bilo takšnih oseb najmanj, in sicer 9,9 odstotka, leta 2012 13,5 odstotka oziroma 271.000, lani pa 14,5 odstotka, oziroma 291.000 ljudi, kažejo podatki statističnega urada.
Ugotovitev, da v Sloveniji iz leta v leto živimo slabše, uživa splošen konsenz med prebivalstvom, kateremu navsezadnje potrjuje tudi državna statistika. A diagnoze za vse bolj klavrno stanje so različne; nekateri krivijo tajkune, drugi nesposobne politike, tretji divji neoliberalizem, četrti Bruselj ter mednarodne finančne trge.
Toda dinamika na neštetih področjih je bila v minulih letih vse prej kot umirjena. Tajkune smo obsodili in zaprli, zamenjali smo rekordno število politikov in vlad, postavili smo barikade »divjemu neoliberalizmu« ter ohranili družbo največje dohodkovne enakosti v Evropi, zaveze Bruslju že leta uspešno odlašamo, finančni trgi pa nam služijo kot bankomat za pokrivanje milijardnih primanjkljajev v državnem proračunu.
Vse to nam je uspelo, a začuda resnejšega preobrata na bolje v državi ni zaslediti. Nasprotno, Slovenija tone po vseh ključnih kazalcih razvitosti: na lestvici konkurenčnosti svetovnega gospodarstva smo v zadnjih šestih letih s 37. mesta nazadovali na 70., za države kot so Orbanova Madžarska, Jordanija, Kolumbija, Črna gora, Vietnam in Gruzija, po stopnji ekonomske svobode si s Sierro Leone delimo 105. mesto med 152 državami, poleg Grčije smo najmanj privlačna evropska država za tuje vlagatelje, naš življenjski standard se vse bolj oddaljuje od povprečja EU.
Več lahko preberete na Iskreni.net.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
