R. Čakš, Domovina: Ne pozabite – državnih bank nam nista izpraznila Banka Slovenije in Bruselj

Prvi počitniški dnevi so postregli z obširno policijsko preiskavo v Banki Slovenije (BS) in v dveh revizijskih hišah, povezanih z davkoplačevalsko sanacijo državnih bank konec leta 2013.

Na tnalu kriminalistov in medijev se je znašel guverner BS Boštjan Jazbec. Prvi ga sumijo zlorabe položaja in protipravno pridobljene premoženjske koristi 257 milijonov evrov, drugi pa mu očitajo vse od A do Ž kar naj bi bilo narobe z dokapitalizacijo NLB, NKBM in ostalih bank v državni lasti.

Ustvarjanje megle gre na trenutke tako daleč, da se dozdeva, kot da bančne luknje v Sloveniji sploh ni bilo, temveč sta davkoplačevalski denar iz bank prečrpala kar Bruselj ali nemara celo Jazbec sam.

Realnost je seveda precej drugačna, izkrivljajo pa jo tisti, ki so navrtali trezorje naših bank, zdaj pa v izogib islandskemu scenariju, kjer so 80 odstotkov vpletenih bankirjev zaprli, preusmerjajo pozornost na one, ki se trudijo, da kraja ne bi ostala nekaznovana.

Žal se v tem trenutku ustvarja vtis, da je za to bolj mar tokratnim preiskovancem, kot pa tistim, ki usmerjajo policijske preiskave.

Zakaj nad guvernerja Jazbeca

Prihod kriminalistov v Banko Slovenije je v interesu lastnikov bančnih delnic in podrejenih obveznic, ki so bili v procesu finančne sanacije bank razlaščeni, s čemer je bilo prihranjenih nekaj sto milijonov davkoplačevalskega denarja.

Z argumentom, da bi se razlastitev lahko zgodila le s stečajem bank, katerega pa ni bilo, so se v zaščito pravic obrnili na Ustavno sodišče, ki se po posvetu z ESČP sedaj odloča, ali so bili podrejenci čezmerno oškodovali oziroma če bi v stečaju banke dobili več.

In prav razlastitev v eni od bank je predmet policijske preiskave na BS. Guvernerja Jazbeca namreč sumijo zlorabe položaja, oziroma neupravičene razlastitve, s katero naj bi davkoplačevalcem pridobil premoženjsko korist v višini 257 milijonov evrov na račun imetnikov podrejenih obveznic.

Se s krivci za bančno luknjo sploh še kdo ukvarja?

S tem predkazenskim postopkom se je pozornost medijev in javnosti od vprašanja, kdo so tisti, ki so podeljevali slabe kredite, preusmerila na zaščito interesov razlaščenih vlagateljev. Medijski spin doktorji pa Banki Slovenije podtikajo, da negativnega kapitala v bankah sploh ni bilo, oziroma so si bančno luknjo preprosto izmislili.

Več lahko preberete na domovina.je.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.