R. Čakš, domovina.je: Tri zmote o novi stranki pod vodstvom Aleša Primca

7

»Nadaljevali bomo s svojim delom kot gibanje za pravice otrok in družin. Ali bomo na volitvah nastopili kot stranka ali kot gibanje, pa se bomo še odločili.«

Tako je civilnodružbeni aktivist Aleš Primc zaključil svoj prvi postreferendumski govor na televiziji in s tem de facto razglasil, kar se je napovedovalo že dalj časa – novo stranko na desnici.

Neformalna preigravanja o njej so se pojavljala vse odkar je oslabljena SLS izpadla iz parlamenta, NSi pa ni več zvesto sledila liniji dominantne sorodne stranke.

Iz Primčevega javnega profiliranja v minulem obdobju je razbrati, da naj bi ciljala pretežno na konservativne volivce, ki visoko cenijo tradicionalne družinske vrednote. Gre torej za volilno bazo sedanjih pomladnih strank, del katere se po mnenju nekaterih zadnji čas volitev ne udeležuje, ponovno pa se naj bi aktivirala s projektom, na čelo katerega je postavljen Aleš Primc.

A tu je izvor prve od treh velikih zmot, povezanih z novo desno stranko.

Zmota 1: Na konservativnem polu je prostor še za eno stranko, kar dokazuje referendumski rezultat

Arhitekti nove desne stranke sicer direktno ne prejudicirajo svojega tipičnega volivca, a posredno je zaznati več namigov, da se skriva med 390 tisoč referendumskimi glasovi proti. Ta številka namreč presega sedanjo volilno podporo pomladnega trojčka, kar naj bi dokazovalo rezervo glasov na desni.

Vendar je s takšnim sklepanjem marsikaj narobe. Glasovanje na referendumu o zakonski zvezi namreč ni potekalo po tradicionalni ločnici levo-desno, ampak je bilo proti mnogo zvestih volivcev levih strank, ki konservativne desnice ne bi nikoli volili. Tu so predvsem volivci Socialnih demokratov in SMC-ja. Vzporedne volitve bi sicer pokazale natančno razmerje, a groba ocena je, da je glas PROTI oddalo približno 90 tisoč volivcev levice in »samo« 300 tisoč volivcev desnice.

To pa je število, ki ga je pomladni trojček na vseh dosedanjih parlamentarnih volitvah krepko presegel, razen na zadnjih, ko so iz znanih razlogov doma ostali predvsem volivci SDS.

Primc z novo stranko tako ne bo resno posegel po volivcih, ki jih desnica še nima, ampak bo zarezal predvsem v volilno telo sedanjega pomladnega trojčka.

Zmota 2: Referendumski glas PROTI je glas ZA Aleša Primca

Napačno in nepošteno bi bilo Primcu tajiti zasluge za referendumsko zavrnitev zakona. Pri tem je šlo za tek na dolge proge, na katerem ni nihče švical tako dolgo in zavzeto, kot ravno on.

A od tu do poosebljanja referendumske zmage na posameznika, ki to iztrži v politično korist, je zelo širok (raz)korak.

Več lahko preberete na domovina.je.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


7 KOMENTARJI

  1. Vsa razumna opozorila in kritike so zaman. Ustanovite jo. Isto bo polomija kot z JJ mediji (ker so manj kreativni kot Domovina, a bolj trobijo o pikantnih aferah zaradi uspešne obveščevalne dejavnosti).

    Muhe se pripopajo na luč, ki jih sežge. Raja pa se pripopa na veliko moč, ki jih zasužnji in ugonobi. Le razuma manjka in čuječnosti. Devicam je zmanjkalo olja za svetilke, ženin je prišel, a one spijo in so v temi.

  2. Čakšova analiza se spretno izogne temeljnega problema “volilne abstinence” zato je ta analiza resnična zgolj za prepričane trdne volivce, ki še vstajajo in ki se ne selijo več od one k drugi stranki.
    Volilno telo pomladnih strank se je začelo topiti leta 1997 s prestopom Pucka od SKD k Drnovšku, na naslednjih volitvah so prestopili k SLS dokler jih ni razočaral tudi Podobnika in Zagožen. Pomladni volivci so izgubili zaupanje v desne politike in so raj ostali doma, kot da bi volili.
    Če koga lahko nagovori Primic je prav te abstinente, kajti v teh letih se je izkazal za verodostojnega človeka z odličnimi voditeljskimi sposobnostmi, ki poleg tega jasno sledi začrtanemu cilju, predvsem pa ni človek gnilih kompromisov. Borba za družino je bila izpeljana brezhibno , čeprav premika v pravosodju še ni pa bo prenova sodstva v veliki meri njegova zasluga.
    Kje je Primc bolj koristen: v civilni družbi ali politiki , pa je lahko rečem, da je v obeh nepogrešljiv.
    Glede na cilj sprememb v pravosodju pa mislim, da ta cilj lahko doseže samo z vstopom v politiko, kajti na proteste pred sodiščem se pravosodje požvižga.

  3. Ta članek zelo poenostavlja zadeve in meni ni kaj dosti vreden.

    Prvič, na tem svetu ne obstajajo le volilci desnih strank in volilci levih strank. Ljudje smo vendarle lahko bitja, ki mislimo, ne le pripadniki. Pripadniki levih ali desnih. Saj se nam kot vrsti reče homo sapiens!

    Obstaja celo večina v večini demokracij, ki nagiba k bolj sredinskemu glasovanju. In seveda obstajajo ljudje, mnogi ljudje, ki volijo enkrat tako, drugič drugače. Ali ne grejo protestno na volitve. V tem ni nič narobe. Celo nasprotno. To je korektiv, da nimamo vedno istih na oblasti. Bistvo demokracije je torej, da nimamo levih sužnjev in desnih sužnjev, ampak da so volilci suveren in da oni pokažejo opciji, za katero so prej dali glas po potrebi rumeni, ali celo tudi rdeči karton, če z njo niso zadovoljni.

    Nimam pojma torej, zakaj Primc, če ima res strankarske ambicije, ne bi smel targetirati vseh volilcev, ki so na referendumu dali glas proti, torej tudi tistih, ki so na zadnjih volitvah glasovali levo. Seveda bo težje s podporo teh volilcev, ampak je jasno, da ni realen cilj Primca v tem primeru ponoviti 63,5% glasov.

    Parlamentarni prag bi bil pa povsem realni cilj, to je moja ocena. Vsaj toliko. Gotovo bi se za del volilcev Primca morali malo tresti tako SDS kot N.Si. Posebej za slednje utegne biti to neprijetno ali celo nevarno. Ampak tu je Žiga Turk včeraj dal dobro pripombo, ki jo povsem delim: če se N.Si boji vstopa Primca v politiko, s tem samo kaže, da se sama zaveda, da kljub deklariranju zaenkrat ne predstavlja neke res prepričljive krščansko-demokratske opcije.

    Sicer pa ni razloga, da bi Primc glede svojega novega nastopa v politiki moral poslušati kakršnekoli režiserje ali strice iz ozadja ali imeti ozir na interese drugih v politiki. Upam in cenil ga bom, če se bo odločil povsem po svoji vesti in pameti.

  4. Avtor pravi, da je tako, kot je, in da se ne da nič spremeniti. Komu to ustreza? Najbolj tistim, ki imajo sedaj vso oblast v državi in skoraj vso tudi v družbi.

    Vprašanje vseh vprašanj na desnem polu je, zakaj nihče, razen SDS, ni zmožen dobiti več kot okoli 5-odstotne podpore volilcev. Odgovora na to vprašanje nismo slišali.

  5. jaz še vedno menim, da Primc ni politik.
    Vsa ta podpora, ki jo je zbral na referendumu je super. Če bo ustanovil stranko bo pritegnil del levice in desnice. Sigurno tudi na račun NSi in SDS.
    Toda, kot politik me ne prepriča.
    Kaj je z Duhovnikovo Krščansko demokracijo? Dokler desnica ne reši tako temeljnih zadev, kot je obstoj neke obskurne stranke na “krščanski” desnici, po mojem ne more sploh razmišljati o nečem novem in boljšem.
    To stranko je treba ali obuditi ali razpustiti. Kaj glumi prof. Duhovnik? Na politični sceni ne morejo biti takšni bleferji. Sploh ne na desnici.

    • “kot politik me ne prepriča.”

      Seveda gospod Primc kot politik ne bo prepričal vseh in tako je tudi normalno stanje. Jaz pa napovedujem, da bo pobral nekaj iz NSi, nekaj iz SDS in nekaj volivcev, ki sicer ne bi šli na volitve pa mogoče še kakšnega levega. Rezultat pa bo: močna stranka z gospodom Primcem na čelu in SDS, ki komaj pride v parlament.

      Skratka! Bomo videli!

Comments are closed.