R. Čakš, domovina.je: Politika med javnim in zasebnim šolstvom – za ideologijo gre, butelj!

5

Sto petnajst dni je preteklo od poteka roka Ustavnega sodišča, v katerem bi vlada Mira Cerarja morala odpraviti diskriminacijo otrok v zasebnih osnovnih šolah pri financiranju javno veljavnega programa, ki ga te izvajajo.

Pustimo ob strani ironijo, da oblast pod vodstvom ustavnega pravnika na škodo svojih državljanov namerno krši lastno ustavo, obenem pa od njih zahteva spoštovanje pravne države. V oči namreč bode sprenevedanje (lahko bi se reklo tudi hinavščina) deklariranega etika Mira Cerarja, ki najprej na obisku v Zavodu sv. Stanislava o zasebnem šolstvu govori z izbranimi besedami ter obljublja takojšnjo uveljavitev odločbe US, nato pa predlaga zakon, ki do njega izžareva težko prikrito nasprotovanje, če ne celo sovražnost.

Za kaj gre?

Ministrstvo za šolstvo je pripravilo novelo zakona, ki formalno sicer sledi odločbi US o izenačitvi financiranja javno veljavnega programa državnih in zasebnih šol, obenem pa do slednjih uvaja težko predstavljive nove zahteve.

Denimo pravico do odločanja ali šola »bogati šolski prostor« in če »dopolnjuje javni šolski sistem«, prepoveduje financiranje nadstandarda s šolninami in, najbolj bizarno, pridržuje si pravico odločanja ali je ravnatelj primeren za vodenje zasebne šole ali ne.

Zamislite si, da bi denimo država v zakonu, ki ureja pravico do brezplačnega prevoza učencev, živečih več kot 4 kilometre od osnovne šole, vnesla določilo, da ima pristojni državni ali občinski organ pravico do potrjevanja direktorja podjetja, ki te prevoze zagotavlja. Nepredstavljiva neumnost, ki nikakor ni naključna.

S podrobnostmi se seznanite na tej povezavi, ampak bistvo vsega je sporočilo države zasebni ponudbi v šolstvu, da je dobrodošla le z odnosom pravoverne podreditve.

Zakaj takšen odpor do zasebne pobude v vzgojno-izobraževalnem procesu?

Dominantna politika in mediji so v minulih desetletjih uspešno prepričali ljudi, da je zasebno šolstvo nekaj škodljivega in zato se njegovega širjenja ne sme dopustiti, vsaj ne za davkoplačevalski denar. Pri tem pa se jim nikoli ni zdelo vredno utemeljeno pojasniti, zakaj se ga je treba tako bati. V prid širjenju strahu se praviloma opirajo na pavšalne trditve, da bo slednje povzročalo neenakost med otroci in škodovalo javnemu (državnemu) šolskemu sistemu.

Več lahko preberete na domovina.je.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


5 KOMENTARJI

  1. Ideja, da država plačuje “javno predpisani program” je slaba. To govorim že od začetka.
    Poleg tega, cerkvene šole niso zasebne ampak javne, kakor tudi Cerkev ni zasebna organizacija. Samo sranje.
    Še Hrvati, ki so ravno tako butasti kot Slovenci, so skupaj spravili “pravico do ustanavljanja javnih šol” in jo podelili Cerkvi. Pri nas pa ne. Pri nas pa se glupiramo z “javno predpisanim programom”, pa naj ga izvaja kdor hoče. Bedastoča!

  2. “nimo pravico do odločanja ali šola »bogati šolski prostor« in če »dopolnjuje javni šolski sistem«, prepoveduje financiranje nadstandarda s šolninami in, najbolj bizarno, pridržuje si pravico odločanja ali je ravnatelj primeren za vodenje zasebne šole ali ne.”

    A sedaj bi kar oboje, šolnine in davkoplačevalski denar?

  3. Dominantna politika in mediji so v preteklih desetletjih uspešno prepričala ljudstvo, da je privatno šolstvo nekaj slabega….
    Mene že ne, pa sem se šolal več kot 20 let v komirežimu in delal 43 let do pred nekaj leti – vse v istem režimu! Najmanj polovica šolstva, zdravstva in drugih javnih služb bi moralo biti zasebnih, kot v vsem civiliziranem svetu, kjer je veliko šolskih,univerzitetnih, zdravstvenih in socialnih ustanov cerkvenih. In na ta način vso javno ponudbo samo bogatijo, medtem ko jo izključno režimske ustanove z režimskimi programi in vodstvi zelo siromašijo. Tako norih ekscesov, ki se dogajajo v naših socialnih, šolskih, univerzitetnih in zdravstvenih zavodih ne bi bilo, če bi bili v zasebni ali cerkveni lasti.

Comments are closed.