R. Čakš, domovina.je: Kaj »fašisti« in »komunisti« zmotno mislijo drug o drugem …

… in zakaj ne bi raje protestirali za skupno stvar

Slovenci so ponovno na ulici, kar je pohvalno. Manj pohvalno pa je, da tam (ponovno) niso iz pravih razlogov ter predvsem ne iz pravih strasti. Sobotni izbruhi primitivnega sovraštva ob srečanju na Kotnikovi kažejo, da bi se brez policijskega varstva prej pobili med seboj, kot vzpostavili človeka dostojen dialog med drugače mislečimi.

Kako je mogoče, da se skupini sodržavljanov, ki malo pred tem s pesmijo na ustih »hrepene dočakat dan, ko prepir iz sveta bo pregnan,« ob srečanju prelevita v besno množico nerazsodnih agresivnežev, ki se obmetavajo z najhujšimi zmerljivkami?!?

Posredi je lahko le velika zaslepljenost.

Kaj jim ni jasno?!

Odmislimo anarhistično-nacionalistični skrajni manjšini v prvih vrstah obeh shodov in se vprašajmo, kako smo prišli tako daleč, da kobajagi levi intelektualci tvitajo o dveh Slovenijah; strpni ljubljanski in nestrpni »oni drugi tam okrog«? Da prijetna gospa, ki v kamero umirjeno razlaga svoje mnenje, hkrati v rokah drži napis: »ovce SDS,NSi in SLS – vsi rasisti, vsi fašisti«?!?

Obenem pa delovni ljudje odprtega srca pisatelje in kulturnike drugačnih nazorov zmerjajo z »murglskimi hlapci« in »Kučanovimi plačanci?!?«

Kdo zastruplja narod s takšnim slepim sovraštvom?

Preden poiščemo odgovor na to vprašanje, razčistimo par zmot.

Česa ne razumejo?!

Domoljubne Slovence, podeželane, obtoževati sovraštva in nestrpnosti je sprevrženo in smešno. Če kje, se prav na podeželju še ohranjajo pristni odnosi solidarnosti, gostoljubnosti in medsebojne pomoči, ki so po mestih že zdavnaj izumrli. Vrata dobrih ljudi s podeželja so vedno odprta, pa če gre za znanca ali popolnega tujca, medtem ko se v mestih po imenih ne poznajo niti najbližji sosedje.

A to še ne pomeni, da tam živijo kaj slabši ljudje. Le navade so druge, duh pa ostala odprt in sprejemajoč. Le izraža se drugače in do drugih družbenih skupin.

Več lahko preberete na domovina.je.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.