R. Božič, Radio Ognjišče: Poplava “zelenega” irskega masla

0
152

Letos spomladi, le nekaj dni pred ukinitvijo mlečnih kvot, ko se je tudi v Sloveniji cena mleka že občutno spustila in so kmetje, Kmetijsko gozdarska zbornica pa tudi nekateri agrarni ekonomisti svarili, da država nima pripravljenih ustreznih ukrepov za primer krize, je minister Židan miril in pojasnjeval, da letos krize v pridelavi mleka ne pričakuje.

K optimizmu ga je spodbujal tudi v februarju uspešno opravljen pregled nekaterih mlekarn s strani kitajskih veterinarjev, kar je formalno odprlo pot za izvoz mleka in nekaterih mlečnih izdelkov na Kitajsko. Židan je takrat optimistično napovedal, da bi do tega lahko prišlo že do konca letošnjega leta.

Optimističen pa ni bil spomladi le resorni minister ampak tudi njegovi svetovalci, saj so zadnje dni marca zapisali, “da se zavedajo, da je lahko ukinitev kvot povod za nestabilne razmere v mlečnem sektorju, a hkrati menijo, da lahko predstavlja tudi priložnost in izzive.”

Včeraj, slabe štiri mesece pozneje, so se ministri držav članic EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, v Bruslju sestali na prvem zasedanju Sveta EU pod predsedovanjem Luksemburga. Ena od točk dnevnega reda so bile tudi t.i. “zaskrbljujoče razmere na trgu mlečnih izdelkov”.

Med drugim je bilo jasno povedano, da se trg mleka in mlečnih izdelkov sooča s težavami, da so te težave predvsem posledica ukinitve mlečnih kvot, zapletenost situacije pa dodatno poslabšujejo povračilni ruski ukrepi v obliki prepovedi uvoza evropskih kmetijsko-živilskih proizvodov, ki je bila pred kratkim podaljšana še za eno leto.

Minister Židan včeraj v Bruslju ni zvenel optimistično. V svojem nastopu je izrazil zaskrbljenost in svoje kolege seznanil, da so odkupne cene v Sloveniji prirejenega mleka v obdobju leta dni nižje za kar četrtino oziroma 25 odstotkov in so tako dosegle najnižjo raven v zadnjih petih letih.

Skupaj z drugimi ministri so od Evropske komisije zahtevali, da se izvede analiza razmer na trgu ter pripravi predlog za zvišanje intervencijske cene za maslo in posneto mleko v prahu. Ministri torej rešitev vidijo z uporabo sheme javne intervencije, hkrati pa tudi predlagajo uvedbo t. i. izvoznih nadomestil, ki naj bi motivirala iskanje novih trgov zunaj Evropske Unije.

Vsi se ob tem največkrat ozirajo proti Kitajski, dejstvo pa je, da ta trg nikakor ni obljubljena dežela, kjer se cedita le mleko in med. Če so se tam pred kratkim hudo opekli Nizozemci, ki skupaj z Irsko, Nemčijo in Dansko veljajo za velesile na področju skoraj industrijske prireje mleka, je vsekakor na mestu vprašanje, koliko slovenskih mlečnih izdelkov je primernih za prodajo na tem trgu in kaj to v resnici pomeni za slovenske pridelovalce.

Prireja mleka je v Sloveniji paradna kmetijska panoga, pogojena z izkoriščanjem obilice večinoma hribovskega travnatega sveta. Reja krav na večinoma družinskih kmetijah je daleč proč od industrijske prireje mleka glavnih evropskih velesil, temu primerno je višja tudi kakovost mleka. Žal ga ne znamo zadržati doma, kmetje so ga primorani prodajati v tujino, potrošniki pa, kljub temu, da imamo kakovost pred nosom, letno še vedno zaužijemo polovico iz tujine pripeljanih mlečnih izdelkov.

Več lahko preberete na strani Radia Ognjišče.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


Prijava

Za komentiranje se prijavite