Črni ponedeljek, kot so ga nekateri napovedovali, še veliko več, predvsem tistih, ki v podjetjih skrbijo za računalniško infrastrukturo, pa se ga je balo, je za nami. Po negotovem jutru je evropsko javnost pomirilo opoldansko sporočilo Europola, ki je razmere v Evropi označil za stabilne in dodal, da smo se, kot kaže, “izognili kibernetskemu kaosu”.
A olajšanje včerajšnjega jutra danes prekinjajo nekateri podatki, ki kažejo, da se je število okužb z izsiljevalsko kodo spet začelo povečevati in celo, da je prišlo do novih različic. Medtem ko na Kitajskem in v Rusiji za izbruh obtožujejo ZDA in imajo za to v roki tudi nekatere zelo oprijemljive argumente, drugi pa kažejo s prstom na Severno Korejo, se večina navadnih uporabnikov strezni šele potem, ko se zaslon njihovega računalnika pordeči in na njem lahko preberejo pravila za odkupnino zašifriranih podatkov.
A zgodba je veliko globlja in z veliko poglavji. Začenja se pri prevladi Microsoftovega pregovorno luknjastega operacijskega sistema, nadaljuje pri intrigah različnih državnih varnostnih agencij, ki so te luknje dolgo izkoriščale za svoje interese, ter konča pri sprejemanju obstoja t.i. temnega spleta in v njem edine priznane valute bitcoin, ki oba omogočata skoraj popolno anonimnost spletnih kriminalcev.
Medtem, ko je delo v Oknih najbolj običajno vsakdanje opravilo slehernega med nami, pa se večina ljudi z globinami temnega spleta in bitcoini v praksi sreča prav ob okužbi z izsiljevalskimi crypto virusi. In pri tem stojijo lasje pokonci.
Res je da za računalniško varnost lahko največ storimo sami. V prvi vrsti gre pri tem za preudarno in samozaščitno obnašanje pri odpiranju dokumentov in povezav, ki jih dobimo od neznancev ali pa celo znancev. K takemu obnašanju sodi tudi skrb za posodobljen operacijski sistem, a pri tem lahko že naletimo na prvo majhno laž.
Več: Radio Ognjišče
