R. Božič, Radio Ognjišče: Četrt milijona?

1

Približno dvanajst milijonov kmetijskih gospodarstev v Evropi skrbi za pridelavo hrane. Statistika pravi, da na njih dela približno 25 milijonov oseb ali povprečno vsak dvajseti prebivalec EU. V Sloveniji se s kmetijstvom ukvarja vsak deseti prebivalec. Med temi kmetijami je daleč največ družinskih kmetij, kar 97 odstotkov, in prav letošnje leto poskuša tem kmetijam nameniti posebno pozornost.

Eden od osrednjih slovenskih dogodkov letošnjega Mednarodnega leta družinskih kmetij se je danes odvijal na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Že dopoldne je tam pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo potekala okrogla miza z naslovom Družinsko kmetovanje – skupna točka okoljske, kmetijske in socialne politike, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pa je skupaj z območnimi Kmetijsko gozdarskimi zavodi in drugimi parterji pripravila Srečanje družinskih kmetij, na katerem je svoje kmetije in način življenja predstavilo nekaj družinskih kmetij iz vseh koncev Slovenije. Če bi strnili povedano, je kmetovanje način življenja, ki marsikdaj daje zelo trd kruh, je pa tudi izziv, ki ga razširjena družina z dobro voljo in uigranimi medgeneracijskimi odnosi lahko obrne v svoj prid. Če bi pri tem s stabilnim podpornim okoljem pomagala država, bi se tudi mladi lažje odločali in svojo pot načrtovali v aktivni pridelavi zdrave hrane.

Slovenskega kmetijstva si brez družinskih kmetij ne moremo predstavljati. Čeprav so bile v preteklosti, še posebej v svinčenih letih prejšnjega režima te kmetije posebej na udaru in so takrat z nacionalizacijo zgubile veliko zemlje, ki je zdaj pozidana ali pa je še vedno v rokah raznih družb, naslednic bivših kolhozov, pa je edina prihodnost slovenske pridelave hrane prav v uspešnih družinskih kmetijah, saj le te delujejo večplastno. Skrbijo za pridelavo kakovostne in varne hrane, ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine, pomembno vlogo pa imajo tudi s socialnega vidika in ohranitve vitalnega podeželja.

Več lahko preberete na strani Radia Ognjišče.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


1 komentar

  1. Če se ne motim podatki kažejo da je pri nas 3% kmetov. Torej vsak trideseti prebivalec.
    Kar se pa družinskih kmetij tiče pa mislim da to ne bo šlo tako. Danes ne več.
    Kmetovat morajo gospodarji, posestniki, ki bodo kruh dajali desetinam hlapcev in dekel, tako kot včasih. Samo tako lahko kmetijstvo kaj da od sebe in funkcionira. Tole proletarsko kmetijstvo, kjer so cele družine kot sužnji vezani na kmetijo, ne pelje nikamor. Samo izjemen tehnološki razvoj to sploh omogoča, sicer niti teh 3% ne bi bilo. Seveda cena takšnega kmetovanja nujno vodi v nadaljnje propadanje, kar gledamo že vsa leta nazaj.

Comments are closed.